Sam gorski prelaz Vršič je podrobno opisan v blogu “Na Vršič s kolesom – za ogled klikni tukaj“, zato se bomo tokrat posvetili vsem, ki se bodo namesto s kolesom ali avtomobilom na pot podali peš. Sama pot ni zahtevna. V poletnem času vam, razen dobre obutve, priporočamo le, da v nahrbtnik poleg zadostne količine pijače vržete še dežnik ali palerino, saj so na tem območju nenadne nevihte dokaj pogoste. Prelaz je pozimi vedno zasnežen in velikokrat ni v celoti splužen, zaradi nevarnosti plazov. V tem primeru so zelo topla oblačila, dobra obutev in dereze skorajda obvezna oprema.

Ajdovska Deklica od blizu

Pot do prelaza

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo v smeri Kranjske Gore. Sprehodite se po glavni cesti skozi center, ki zavije desno, vse do Best Western hotela. Tam je potrebno zaviti desno na glavno magistralno cesto v smeri jezer Jasna in Vršiča. Sprehodite se mimo visečega mostu nad reko Pišnico in mimo jezer Jasna po vedno bolj strmi cesti. Bolj zahteven vpon vas bo vodil mimo 24. serpetin in po bližnicah, ki jih sekajo. Priporočamo vam uporabo navigacije Google.

Mihov Dom

Prvi obvezni postanek je Mihov Dom (1085 m). Planinska postojanka je bila zgrajena po prvi svetovni vojni z namenom jugoslovanske vojaše postojanke in leta 1948 preurejena v planinsko postojanko. Poimenovana je po slovenskem alpinistu Mihi Arihu, ki je padel med drugo svetovno vojno. Dom upravlja PD Kranjska gora, medtem ko se oskrbniki skozi leta menjajo. Leta 2020 je v akciji Siola in Planinske zveze Slovenije z glasovi obiskovalcev gora celo prejel priznanje za “Naj planinsko kočo 2020”.

V domu so znani po odlični kulinarični ponudbi. Ponujajo planinske jedi iz sestavin, ki jih zanje dobavljajo lokalni dobavitelji. Njihov slavni Mihov krožnik je sestavljen iz ajdovih krapov, svinjske pečenke in kislega zelja, priporočamo pa tudi Mihovo enolončnico. Jedilnik se menja, a imajo kar nekaj stalnih jedi kot so jota, štruklji, zavitek itd. Sam dom obratuje neprestano že od leta 1948 tako poleti kot pozimi, v mrtvih sezonah pa le ob koncih tedna. V koči je na voljo 23 ležišč.

Ruska Kapelica

Nekoliko višje (približno 50m) se nahajana Ruska kapelica (1130 m), ki je bila zgrajena v spomin na ruske vojne ujetnike. Med gradnjo Vršiške ceste je, zaradi snežnega plazu, domnevno umrlo od 170 do 300 ruskih in od10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka v zaledju Soške fronte. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa leži grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil. Več o kapelici lahko izveste tukaj.

Koča na Gozdu

Koca na Gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki je zelo primerna tako za šolo ali vrtec v naravi kot tudi za družine in individualne goste. Zgodovina koče je pestra, saj je tu prvotno stala Rimlova koča, ki je bila zgrajena leta 1916 za potrebe graditeljev Vršiške ceste med 1. sv. vojno. Po vojni leta 1922 so jo preuredili v planinsko postojanko, ki je obratovala le do leta 1979. Zaradi dotrajanosti so jo morali zapreti. Na njenem mestu so leta 1986 zgradili novo, večjo in sodobnejšo postojanko, ki jo tako kot Mihov dom upravlja PD Kranjska Gora.

Od leta 2013 si je koča pridobila naziv “Družinam prijazna koča”, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Na voljo ima 54 ležišč ter velik jedilni prostor. Namenjena je dejavnostim kot so različne delavnice, predavanja…

• 1. nadstropje – sobe s kopalnico: štiri sobe za 3 – 6 oseb
• 2. nadstropje – sobe s skupno kopalnico: štiri sobe za 4 – 8 oseb
• 3. nadstropje – skupna ležišča: ena soba za 12 oseb

Koča na Gozdu je znana po pestri kulinarični ponudbi, saj vam tu postrežejo pristne domače slovenske jedi kot so štruklji, gorenjski krapi, jedi na žlico in borovničev zavitek. Še posebej vam priporočamo odlično pripravljeno divjačino, kot so jelenova pečenka in jelenov golaž.

Prisankovo okno

Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja urejena razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno, ki je poleg Ajdovske deklice še ena večjih naravnih znamenitost tega dela Julijskih Alp. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem in je visoko kar 80 m, široko pa 40 m – v njega bi lahko spravili celo manjši nebotičnik. Nastalo je kot posledica naravnega vdora, ki se je s preparevanjem povečal v sedanjo odprtino. Če boste za obisk izbrali pravi trenutek in imeli malo sreče, lahko celo posnamete trenutek, ko skozi okno v gori posije sonce.

Erjavčeva Koča

Erjavčeva koča (1525 m) stoji na manjši vzpetini tik pod vrhom prelaza. Nahaja se v varnem zavetju macesnov, goratih sten Prisanka in obeh Mojstrovk. Prvotno kočo je leta 1901 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo Vosshütte. Med 1. sv. vojno je bila uporabljena v vojaške namene za graditelje vršiške ceste. Koča je današnje ime prijela po prvi svetovni vojni po slovenskem naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Preurejena je bila leta 1993 iz strani, upravlja pa jo PD Jesenice. Koča je odprta skozi celotno leto. Pozimi je oskrba koče zelo zahtevna, saj lahko debelina snežne odeje na prelazu doseže več kot 10 m. Največjo nevarnost predstavljajo sležni plazovi.

Koča ima poleg bogate kulinrične ponudbe tudi certifikat “Družinam in kolesarjem prijazna koča”.

Tičarjev dom

Na samem vrhu prelaza se nahaja Tičarjev dom (1620 m), ki predstavlja izhodiščno točko za pot, ki vodi do najlepše razgledne točke na Ajdovsko Deklico. Planinska postojanka ima več kot sto let bogato in zanimivo zgodovino. Prvo kočo na tem mestu je leta 1912 zgradilo Slovensko planinsko društvo na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, po katerem je koča tudi poimenovana. Med prvo svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po drugi svetovni vojni so kočo obnovili in jo ponovno odprli leta 1946. Čez 20 let so, zaradi dotrajanosti, na starih temeljih zgradilli nov sodoben objekt, ki stoji še danes.

Tičarjev dom na Vršiču ima v sobah 34 ležišč, na skupnih pa ležiščih 26 postelj. V jedilnici (dva prostora) je 93, zunaj pred kočo pa 110 sedežev. Dom ima sanitarije, umivalnico ter prho s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in v pritličju. Gostinske prostore ogrevajo s pomočjo kmečke peči.

Pot do Ajdovske deklice

Kot rečeno se pot do razgledne točke prične za Erjavčevo kočo. Pot je široka in lepo urejena ter ne preveč strma. Primerna je skorajda za vse in nudi prečudovite razglede na okoliške dvotisočake. Slediti je potrebno markacijam in tablam za Poštarski dom, ki se nahaja na koncu poti. Nekje na sredini boste prispeli do grička, ki nudi prečudovit pogled na obraz bajeslovnega bitja. Obraz je naravno izklesan v mogočne stene gore Prisank. O Ajdovski deklici govori legenda o Zlatorogu, ki ga po njeni prerokbi ustreli sin lovca…

Poštarski dom

Poštarski dom (1688 m) je končna destinacija izleta do Ajdovske deklice. Nahaja se nekaj minut naprej od razgledne točke. Koča ima en gostinski prostor s 53 sedeži in točilnico. Obratuje samo poleti. Na voljo ima 10 sob. Je izhodišče planinskih poti na Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Jalovec in na druge vrhove Julijskih Alp.

Kočo so leta 1922 postavili jugoslovanski graničarji in jo uporabljali kot obmejno stražnico. Leta 1952 so jeseniški planinci kočo preuredili v planinski dom. Naslednje leto pa so poštarji-planinci na njenem mestu postavili današnji Poštarski dom.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmer. Izberite opremi in znanju najprimernejšo pot!

• Lahke poti:
  • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
  • Pot na Slemenovo Špico
  • Pot na vrh Vršič
  • Pot do zavetišča po Špičkom
  • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
  • Pot na Šitno Glavo
  • Pot na Sovno Glavo
  • Pot na Prednje Robičje
• Srednje zahtevne poti:
  • Južna pot na Malo Mojstrovko
  • Pot na Zadnjo Mojstrovko
  • Pot na Travnik
  • Pot na Kol
• Zahtevne gorske ture:
  • Slovenska pot na Prisank
  • Pot na Planjo
  • Pot po grebenu na Travnik
  • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
  • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
  • Pot na Suhi Vrh
• Previdno! Izredno zahtevne ture:
  • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
  • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
  • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
  • Na Razor

Razgled na gore v okolici:

• Visoka Ponca (2.228m)
• Kotova špica (2.376 m)
• Jalovec (2.645 m)
• Travnik (2.379 m)
• Visoka Peč (1.749 m)