Vitranc (1.636 m)

Vitranc (1.636 m)

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Vitranc (1.636 m)

Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Jama Vopa
Vitranc
Kar naporna tura
!
n. v. 818 m - 1.636 m
cca 3.7 km
*
818 m višinske razlike
Gozdna pot/Makedam

VREDNO OGLEDA:

Jezero Jasna
Viseči most v Jasni
Jama Vopa
Mojčin dom na Vitrancu

KAM NAPREJ?

Ciprnik
Planica
Kranjska Gora, Slovenia

Za vzpon na vrh Vitranca potrebujete le dobre pohodne čevlje, pozimi pa še zelo topla oblačila. Vzpon tehnično ni zahteven. Gozdna pot preko smučišča je dobro označena, a je kar precej dolga in strma. Priporočamo vam daljšo pot v smeri jezerov Jasne in naprej po samem grebenu gore. Ogledate s lahko jezero Jasna, prečkate viseči most, raziščete jamo Vopa ter uživate v čudovitih razgledih, ki jih nudijo številne razgledne točke ob poti. Cilj ture je Mojčin dom na Vitrancu, kjer se boste lahko okrepčali z domačimi jedmi. Za povratek si lahko izberete pot preko smučišča, ki vas bo popeljala naravnost nazaj do Aparmajev Reset. Le ti namreč ležijo tik ob smučarskih pobočjih na vznožju same gore.

Jama Vopa

Pot na Vitranc je primerna za vse starosti, saj ne potrebuje alpinističnega znanja ali posebne opreme. Kondicijsko je zahtevna, a jo z manjšimi postanki lahko prehodi praktično vsak. Vseeno vam priporočamo, da na pot vzamete dobre pohodne čevlje, zalogo tekočine in kakšen prigrizek.

Gora Vitranc je dom kranjskogorskih in podkorenških smučišč. Najbolj znana je po pokalu Vitranc, ki se vsako leto odvija na njenih pobočjih. Na samo goro vodita tudi dve sedežnici, s katerima se lahko popeljete, če dvomite v svoje kondicijske sposobnosti. Razgled z vrha je prečudovit, saj nudi razglede tako na Julijske Alpe kot na vasici Kranjska Gora in Podkoren.

Kako do vrha?

Po smučišču

Na vrh se lahko enostavno povzpnete navzgor po smučišču, kjer sledite sedežnici Vitranc 1 ter kasneje Vitranc 2. Pot je precej strma, zato bo od vas zahtevala kar nekaj kondicije. Če imate mlajše otroke vam priporočamo. da se povzpnete vsaj do konca prve sedežnice Vitranc 1. Postanek lahko naredite v Bedančevem domu, ker se nahajajo tudi otroška igrala. Uživate lahko v prelepem razgledu na gore, vasico Podkoren in na prelaz Korensko sedlo.

Pot nadaljujte naprej po hribu nad Bedančevim domom vse do druge sedežnice Vitranc 2 in ji sledite vse do vrha. Vračate se lahko po isti poti ali po grebenu do jezer Jasna.

Po grebenu

Pot po grebenu je občutno manj strma, a precej daljša. Priporočamo vam jo, zaradi številnih razglednih točk. Od apartmajev je potrebno zaviti levo v smeri vasi Kranjska Gora in se po glavni cesti skozi vas sprehoditi vse do jezerov Jasne (Navodila za pot do jezer najdete tu). Gozdna pot se prične tik pred jezeroma, takoj za mostom čez reko Pišnico. Pot vodi čez viseč most, ki je zelo atraktivna turistična znamenitost. Brv je na obeh straneh zasidrana s pomočjo pasovnih sider, njen razpon pa znaša kar 30 m.

Na koncu mosta zavijte levo ter sledite dobro shojeni in označeni stezi (sledite tablam Vitranc in Cipernik). Pot poteka večinoma po gozdu. Pri odcepu za Malo Pišnico boste našli prvo razgledno točko – skalnato polico, ki štrli iz stene nad reko Mala Pišnica in omogoča čudovite razglede na sosednjo goro Robičje, gori Travnik in Jalovec (desno) ter gori Prisank in Razor (levo).

Nadaljujete v smeri proti Vitrancu po pobočju nad Kranjsko Goro vse do tabel za jamo Pehta (za ogled morate skreniti s poti, a je do jame samo minuta hoje). Pot se nadaljuje vse do vrha grebena, ki vas vodi mimo čudovitih razglednih točk in prepadov vse do Mojčine koče na vrhu.

Vračamo se po isti poti ali pa naravnost navzdol po pobočjih smučišč vse do apartmajev. Če imate dovolj kondicije, lahko nadaljujete izlet še na sosednjo goro Ciprnik in se spustite v dolino Planice.

Za opis poti na goro Ciprnik klitnite tu.

Razgled na gore v okolici:

  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Prednje Robičje (1.941 m)
  • Prisank (2.547 m)
  • Razor (2.601 m)
  • Škrlatica (2.740 m)
  • Špik (2.472 m)
  • Rušica (2.096 m)
Video

YouTube player

Dolina Vrata

Dolina Vrata

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Dolina Vrata

Apartmaji Reset
Mojstrana
Dolina Vrata
Lahka tura
Vredno ogleda
!
n. v. 647 m - 1.000 m
25.1 km
10 km iz Mojstrane
*
353 m višinske razlike
25.7 km
}
2.5 h hoje iz Mojstrane

VREDNO OGLEDA:

Slovenski Alpski muzej v Mojstrani
Peričnikovi slapovi
Aljažev dom

KAM NAPREJ?

Dolina Kot
Dolina Krma
Kranjska Gora, Slovenia

Dolina Vrata je ena najlepših in najbolj popularnih ledeniških dolin v Triglavskem narodnem parku. Razteza se čez približno 10 km in jer bkrožena je z mogočnimi dvatisočaki. Eden med njimi je najvišja slovenska gora Triglav (2.864 m). V sebi skriva tudi znamenita Peričnikova slapova. Zaradi svoje izredne lege, je dolina priljubljena tako me pohodniki kot alpinsti. Služi kot izhodiščna točka za številne izlete in ture v okoliške gore. Kot cilj izleta si pohodniki ponavadi zadajo Aljažev dom in čudovit razgled na severno steno Triglava. Poleg tega sta na ogled tudi Aljaževa kapela sv. Cirila in Metoda ter spomnik v obliki velikanskega klina s karabinom. Le ta je bil postavljen v spomin vsem žrtvam, ki so jih vzele gore.

 Spomenik: Klin s karabinom

Kako do doline

Dolina je lahko dostopna. Do Aljaževega doma se lahko pripeljete z avtomobilom, a vam priporočamo, da avtomobil pustite v vasici Mojstrana in pot peš nadaljujete mimo Peričnikovih slapov (za več informacij o slapovih kliknite tukaj) vse do severne stene Triglava. Od Reset Apartmajev se na pot lahko podate tudi s kolesom po kolesarski stezi do Mojstrane (pot opisana v  članku Mojstrana). Od tam pa z malce težjim vzponom vse do konca doline Vrata. V poletnih mesecih iz Kranjske gore skozi dolino vozi tudi turistični avtobus (za vozni red kliknite tukaj).

Ob poti reke Triglavska Bistrica

Če se boste odločili svoj avtomobil pustiti v Mojstrani, vam priporočamo, da pot pričnete pri Slovenskem planinskem muzeju. 11 km dolga pot vas bo vodila čez potok Triglavska Bistrica, mimo slovitih slapov Peričnik in naprej do Aljaževega doma, kjer se bo tudi končala. Mogočna severna Triglavska stena je povprečno visoka 1 km, široka pa več kot 3 km. Spada med tri največje stene v vzhodnih Alpah in je tudi simbol slovenskega alpinizma.

Dolina spada v območje Triglavskega narodnega parka, kjer zaradi pestrosti habitatov živi skoraj 7000 rastlinskih in živalskih vrst.

Zanimivosti v okolici

V Mojstrani se pričenjajo kar štiri doline. Poleg doline Vrata še dolina Kot, dolina Krn in dolina Radovna. Poslednično je na voljo veliko možnosti za različne izlete. Mojstrana je rajska izhodiščna točka za pohode v okoliške gore. Najbolj popularne ture so navedene spodaj.

Predlagmo da si pri povratku ogledate še Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Za več informacij  o muzeju kliknite tukaj.

Dolina Vrat kot izhodišče za izlete in ture v gore

Dolina Vrat je ena najbolj poznanih izhodiščnih za planinske alpinistične ture v številne okolišle gore.

Lahke poti:

  • Zgornje Kriško jezero (mimo Pogačnikovega doma)
  • Koča na Doliču
  • Kanjavec
  • Luknja
  • Bivak na Rušju
  • Bivak pod Luknjo
  • Gubno
  • Kucelj (Julijske Alpe)

Srednje zahtevne poti:

  • Pogačnikov dom na Kriških podih (čez Sovatno)
  • Spodnji Stenar (čez Sovatno)
  • Križ (mimo bivaka na Rušju)
  • Kriški rob (čez Sovatno in mimo Pogačnikovega doma)
  • Šplevta (Indijanec)

Zahtevne gorske ture:

  • Triglavski dom na Kredarici (čez Prag)
  • Bovški Gamsovec (čez Luknjo)
  • Bovški Gamsovec (čez Sovatno)
  • Stenar (čez Sovatno)
  • Stenar (čez Stenarska vratca)
  • Dolkova špica (zahodna pot)
  • Križ (čez Sovatno)
  • Rjavina (čez Prag)
  • Cmir (čez Prag)
  • Begunjski vrh (čez Prag)
  • (Tominškova pot)
  • (čez Prag)
  • Visoka Vrbanova špica (čez Prag)
  • Planja (čez Sovatno)
  • Šmarjetna glava (mimo Koče na Doliču)

Previdno! Izredno zahtevne ture:

  • Triglav (Tominškova pot)
  • Triglav (čez Plemenice)
  • Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
  • Razor (čez Sovatno)
  • Dolkova špica (vzhodna pot)
  • Dolkova špica (po JV grebenu)
  • Križ (čez Stenarska vratca)
  • Cmir (Tominškova pot)
  • Rjavina (Tominškova pot)
  • Rogljica (zahodna pot)
  • Begunjski vrh (Tominškova pot)
  • Glava v Zaplanji (čez Plemenice)

Alpinistični vzponi:

  • Spodnji Rokav (Potočnik – Tominšek)

Razgled na gore v okolici:

  • Triglav (2.864 m)
  • Stenar (2.501 m)
  • Begunjski vrh (2.461 m)
  • Sleme (1.656 m)
  • Kukova špica (2.417 m)
  • Dolkova špica (2.591 m)
  • Dovški Križ  (2.542 m)
  • Škrlatica (2.740 m)
  • Razor (2.601 m)
  • Križ (2.140 m)
  • Bovški Gamsovec (2.392 m)
Image Gallery
Video
YouTube player
Martuljški Slapovi

Martuljški Slapovi

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Martuljški Slapovi

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
Martuljek
^
Spodnji Martuljški slap
Zgornji Martuljški slap
Srednje zahtevno
Vredno ogleda
!
n. v. 740 m - 1.278 m
5.7 km do izhodišča
5.7 km do izhodišča
*
538 m višinske razlike
3.4 km
Gozdna pot

VREDNO OGLEDA:

Brunarica pri Ingotu
Kranjska Gora, Slovenia

Martuljški slapovi ležijo v slikoviti Martuljški gorski skupini, tik pod Špikom, ki je ena izmed – najbolj znanih slovenskih gora. Slapovi se imenujejo po vasici Gozd Martuljek, kjer se nahaja tudi izhodišče ture. Pohodnike čakata dva slapova – zgornji in spodnji. Spodnji je visok 50 m, medtem ko je zgornji še posebej spektakularen, saj teče preko 110 m visoke stene v objemu belega-skalnatega amfiteatra. Oba slapova sta lahko dostopna in primerna tudi za izlet z mlajšimi otroci. Seveda se je treba držati dobro vzdrževanih in označenih poti. Če bi želeli priti tik pod zgornji slap, se boste morali povzpeti čez težaven prehod. Zavarovan je z jeklenicami in primeren le za tiste planince, ki so izkušeni in dobro opremljeni.

Zgornji slap

Martuljške slapove napaja potok Martuljek. Nahajajo se na območju, ki so ga leta 1949 razglasili za krajinski park, leta 1981 pa je postal del Triglavskega narodnega parka (TNP). Slapova sta najlepša v poznih spomladanskih dneh, ko se v gorah nad njima prične taliti sneg, ter v jesenskih deževnih dneh.

Kako do slapov?

Od apartmajev Reset se je potrebno podati na pot z avtomobilom po glavni magistrlni cesti v smer Ljubljane. Do izhodišča ture v vasi Gozd Martuljek je približno 8 min vožnje. Parkirate lahko ob hotelu Triangel, a vedite, da je parkirišče ob vikendih in na višku poletne turistične sezone velikokrat zasedeno. Druga možnost je, da se do slapov odpravite kar peš ali na kolesu po kolesarski stezi Kranjska Gora – Gozd Martuljek. Vstopnine za sam obisk slapovov ni!

Iz parkirišča vodi asfaltirana kolesarska steza, ki se prelevi v gozdno pot. Lepo je označena z smerokazi (najdete jo tudi v aplikaciji “Google Maps”) in primerna za vse, tudi za družine z mlajšimo otroci. V bližini slapov postanejo tla strma, zato bodite izredno previdni.

Potka, ki pelje naprej pod sam zgornji slap in do manjšega tolmuna, je težavna in zavarovana z jeklenicami. Priporočamo jo samo primerno opremljenim in izkušenim planincem.

Na začetku sledite:

  • smerokazom “Brunarica pri Ingotu”
  • kasneje pa smerokazom za “II. Martuljkov slap”.

Brunarica “pri Ingotu”

Če želite poskusiti domače dobrote ali jedi na”na žlico”, vam priporočamo kratek postanek pri manši koči Brunarici pri Ingotu, ki se nahaja nekje na sredini med prvim in drugim slapom.

Doma narejeni sadni in zeliščni sokovi so posebnost koče. Okrepčali se boste lahko tudi s šilcem domačega žganja (s »ta kratkim«), ki ga izdeluje hčerka oskrbnika z možem. Pogrel vas bo topel čaj, ki ga delajo iz okoliških zelišč. Sladokuscem prav pride informacija, da tukaj pripravljajo odlične hišne sladice.

Za več informacij o gostišču klikni tu.

Za kolesarje

Na izlet se lahko podate tudi s kolesom po kolesarski trasi D3, ki vodi neposredno mimo naših apartmajev v smeri Ljubljane. Zgoraj opisana gozdna pot do slapov ni primerna za kolesarjenje, zato boste morali kolesa pustiti v vasi Gozd Martuljek in pot nadaljevati peš. Do Brunarice pri Ingotu je mogoče priti tudi z gorskim kolesom, a po sledeč drugemu odcepu s kolesarske poti na gozdno pot bolj naprej proti Jesenicam.

Razgled na gore v okolici

  • Špik (2.472 m)
  • Rušica (2.096 m)
  • Dovški Križ (2.542 m)
  • Kukova špica (2.417 m)
  • Sleme (1.656m)
Image Gallery
Video

YouTube player

Gorski Prelaz Vršič

Gorski Prelaz Vršič

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Gorski Prelaz Vršič

Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska Kapelica
Vršič
Težja tura
!
n. v. 818 m - 1.611 m
12.9 km
*
793 m višinske razlike
Asfaltirana pot

VREDNO OGLEDA

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

WHERE TO NEXT?

Trenta in dolina Soče
Bovec
Gorski prelaz Predil
Kranjska Gora, Slovenia

Vršič je s 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz tako v Sloveniji kot v celotnih vzhodnih Julijskih Alpah in povezuje Kranjsko Goro z dolino Trente in Bovcem. Cesto so med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, ki se jih spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na Gozdu. Sam gorski prelaz, poleg pomembne povezave med Gorenjsko in Primorsko regijo, velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture na vrhove: Mala Mojstrovka (2332 m), Velika Mojstrovka (2366 m), Planja (2453 m), Prisojnik/Prisank (2547 m), Razor (2601 m), Šitna glava (2087 m), Slemenova špica (1911 m), Sovna glava (1750 m) in Suhi vrh (2109 m). Proti vrhu se nahaja več planinski domov: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

 Ajdovska deklica je naraven fenomen, ki si ga zaradi svoje veličasnosti res morate ogledati.

Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je prelaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali pa na daljše in bolj zahtevne gorske ture.Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1.737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je pralaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali daljše in bolj zahtevne gorske ture.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmere in izberite pot, ki najbolj ustreza vaši opremi in znanju!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

S kolesom na Vršič

Kolesarjenje na Vršič je izziv, ki se ga vsako leto lotijo številni kolesarji na kolesarski dirki čez Vršič in na vsakoletni zabavni prireditvi Goni Poni – tekmovanje s starinskimi kolesi znamke Poni (podjetja Rog). Cesta je lepa in na nekaterih serpentinah tlakovana. Moramo pa vas opozoriti, da je tura dolga in strma – primerna bolj za kolesarje z res veliko kondicije. Če kondicije nimate veliko, si vzemite čas za krajše postanke v kočah ob poti. Z malo truda vam bo vzpon čez 52 serpentin zagotovo uspel!

Iz apartmajev Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo, ki vodi do same Kranjske Gore. Sledite cesti mimo banke, pošte, trgovine Mercator vse do Best Westrn Hotela in tam zavijte desno na Vršiško cesto. Prvi postanek lahko naredite pri jezerah Jasna. Nadaljujte po cesti mimo jezer do mosta čez reko Pišnico (levo se odcepi makedanska pot proti Krnici), kjer se prične prvi zahtevnejšia vpon.

Pot nadaljujte vse do Mihovega Doma in do Koče na Gozdu. Ustavite se lahko pri Ruski kapelici. Zgrajena je bila v spomin ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič in jih je tragično zasul snežni plaz. Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem. Visoko je kar 80 m, široko pa 40 m.

Končni del poti je še posebej zanimiv, saj se bodo po gozdni meji pred vami odprli čutovini razgledi na veličastne dvatisočake, ki z vseh strani obkrožajo prelaz. Na vrhu se nahajajo kar tri koče, kjer bodo poskrbeli za vas z domačimi jedmi in jedmi na žlico. Priporočamo, da se najprej ustavite pri Erjavčevi kočo, nato pa nadaljujete čez vrh prelaza in se peš odpravite še do Tičarjeve koče.

Obvezen sprehod z vrha prelaza!

Če ste se že potrudili do vrha prelaza, vam toplo priporočamo, da si vzamete čas še za krajši sprehod mimo Tičarjeve koče naprej do Poštarskega doma. Tu so razgledi res najbolj veličastni! Pot pa vodi tudi mimo Ajdovske deklice, ene večjih znamenitosti Slovenskih Julijskih Alp, ki jo je narava vklesala v steno gore Prisank. Podoba je ime je dobila po ljudski legendi, pripovedi, ki delno opisuje tudi zgodovino slovenskega naroda.

Sama pot ni dolga ali zahtevna. Je lepo urejena, tako da je primerna tudi za mlajše otroke.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Turno Smučanje

Turno Smučanje

ZA VSE, KI OBOŽUJETE ZABAVO NA SNEGU

Turno Smučanje

Lake Jasna
Lake Jasna
YouTube player
Kranjska Gora, Slovenia

Turno smučanje je v Sloveniji vedno bolj popularno. V visokogorju je vedno dovolj snega, tudi kadar ga na smučiščih primanjkuje. Smučarska sezona pa se glede na zimske snežne razmere lahko zavleče skoraj do poletja. Smučanje po nedotaknjenih zasneženih pobočij in neurejenih terenih je vsekakor posebno doživetje, a zahteva dosti smučarskega in tudi alpinističnega znanja. Če ste ljubitelj gora in obožujete smučanje, je turno smučanje ena od najbolj nepozabnih izkušenj. To enostavno morate doživeti.

Izredno priljubljeno turno smučarsko izhodišče je gorski prelaz Vršič, saj nudi lahko dostopnost naravnost pod številne dvotisočake Julijskih Alp.

Ste adrenalinski navdušenec?

Smučanja po neurejenih, a naravnih smučiščih, je kombinacija alpskega smučanja, teka na smučeh in pohodništva. Če obožujete mir in nedotaknjeno narave, je morda turno smučanje točno to kar potrebujete! Če se želite podati pozimi v gore, boste vsekakor potrebovali vso potrebno opremo za zimsko gorništvo. Za sam spust je obvezna prilagojena smučarska oprema. Smuči morajo biti lahke in imeti posebno fleksibilno okovje za hojo navkreber. Opremljene so tudi s posebno zarezo za pripenjanje kože, ki prepričuje zdrsavanje. Čevlji morajo biti lahki in fleksibilni z nedrsečim podplatom in grobim profilom. Potrebovali boste še teleskopske palice, čelado, prvo pomoč in komplet opreme za zaščito pred snežnimi plazovi. Še posebej zaželjeno je, da pri turnem smučanju nosite javljalnik lokacije, če vas zasuje snežni plaz.

Kaj je čar turnega smučanja?

Mir, povezanost z naravo in občutek neomejene svobode!

Za turno smučanje so značilni vzpon na hrib brez vlečnice, neoznačene strmine, izkušeni smučarji in nedotaknjen sneg. Potrebno se ga je lotiti zelo skrbno, z odgovornostjo do varnosti ter pred vsem z ustrezno opremo. Tudi vremenska napoved in stopnja nevarnosti snežnih plazov predstavlja pomeben faktor pri odločitvi – kdaj in kam se podati na smučarsko turo. Pri vzponu na hrib so vam v pomoč tudi posebne smuči za hojo navkreber, kjer pa to ni mogoče se boste morali zanesti na krplje ali dereze, cepin in ostalo gorniško opremo. Tako pri vzponu kot pri spustu je potrebno nenehno paziti na s snegom prekrite jame, razpoke ter biti pozoren na snežne plazove, ki so lahko usodni. Najboljši čas za turno smuko je pozimi in spomladi, odvisno od snežnih razmer in temperature zraka.

Po bolj zahtevnem terenu se je najbolje na smuko podati s certificiranim in izkušenim vodnikom, še posebej po neznanem terenu. Gorski vodniki imajo strokovno znanje o terenu in vremenskih razmerah, hkrati pa vam bo dober vodnik pomagal izboljšati spretnosti na zaledenelem terenu in doseči višjo raven turnosmučarskega znanja.

Seznam obvezne opreme, ki si jo lahko sposodite v Kranjski Gori:

  • Turnosmučarske smuči
  • Vezi
  • Smučarski čevlji
  • Oddajnik lokacije
  • Sonda
  • Lopata
  • Zračna blazina za plazove
  • Plezalne kože
  • Smučarska očala
  • Smučarske dereze

V Zgornjesavski dolini priložnosti za nepozabno divjo smuko ne manjka. Poti je nešteto, tako za začetnike, kot za izkušene smučarje, ki so željni preizkusiti najbolj ekstremne grebene v Julijskih Alpah. Najbolj priljubljene turno smučarske poti vodijo iz Mojstrovke, Kotovega sedla, grebena za Cmirom in Dovške Babe. Zabavna je tudi smuka izpod Kriške stene in iz Kredarice v Krmo.

Team Reset vam priporoča naslednje ture:

Dolina Krnica in Zatrep Krnice (1.920 m)

Ena lepših turno smučarskih tur poteka po dolini Krnice do Zatrepa Krnice (pod Kriško steno – 1.920 m) v senci spektakularnih vrhov Prisanka, Škrlatice, Križa in Razorja. Izhodišče ture je lahko dostopno, saj se prične malo nad jezerom Jasna, kjer lahko tudi parkirate. Tik pred mostom čez reko Pišnico zavijete desno v dolino Krnice in se podajte po dokaj položni poti, ki poteka naprej ob reki, vse do koče v Krnici. Če ste začetnik ali se na turo podajate z mlajšimi otroci, je tura, res idealna opcija za vas. Pot je položna in dobro uhojena, razen seveda takoj po sneženju. Koča v zimskem času obratuje ob vikendih, do nje se lahko odpravite tud peš ali z sankami.

Od koče nadalujemo naprej po dolini po gozdni poti in sledimo smerokazom za Križ vse do gozdne meje (do tam, ko gozd preide v ruševje). Tu postane pot strmejša in se konča tik pod Kriško steno. Samo področje je plazovito in znano po številnih plazovih, zato bodite izredno pozorni. Če so izdana opozorila za nevarnost snežnih plazov, pot raje končajte pri koči v Krnici. Nazaj v dolino se spustite v smeri vzpona.

Gorski prelaz Vršič (1.611 m)

Vršič je eden izmed prelazov, ki omogočajo direkten vstop v Julijsko visokogorje, zato je priljubljena izhodiščna točka za turno smučanje iz okolišlih vrhov. Z avtom se namreč lahko pripeljete na 1611 m višine, kjer so številni dvatisočaki praktično na vaši dlani. V zimskem času, ko je snega veliko, je cesta velikokrat le delno plužena. Takrat je potrebno parkirati nižje in se do vrha prelaza odpraviti peš.

Vršič je znan po tem, da je nevarnost plazov izredno velika, zato v zimskem času predno se odpravite na pot, obvezno preverite vremensko napoved in stopnjo nevarnosti za plazove.

Kadar zapade večja količina snega in ko cesta ni očiščena, si lahko zastavimo turo na prelaz direktno iz Kranjske Gore po sami cesti in številnih bližnicah, ki sekajo Vršiške serpentine. Če je pot že uhojena, sama tura ni zahtevna, je pa kar dolgotrajna. Postanek si lahko zastavite v Mihovem domu ali Koči na gozdu, ki obratujejeta tudi v zimskem času, ali pa seveda na samem vrhu prelaza v Tičarjevem domu, Erjavčevi koči ali Poštarskem domu.

Z Vršiča na Malo (2.333 m) ali Veliko Mojstrovko (2.366 m)

Mala Mojstrovka

Smučanje iz Male Mojstrovke, je ena izmed najbolj priljubljenih turno-smučarskih destinacij v Sloveniji. Razgled z vrha, ki se nahaja na 2.333 m nadmorske višine, je na vse strani naravnost fantastičen in poplača ves trud vložen v vzpon. Izhodišče ture je na vrhu prelaza na nadmorski višini 1611 m (seveda, če je cesta očiščena in prevozna). Vzpon se prične proti zahodu, po strmem plazovitem pobočju melišču v smeri sedla Vratca (sedlo med obema Mojstrovkama), kjer je potrebno zaviti desno in pot nadaljujevati po grebenu vse do vrha.

Tura je strma, a ne pretirano zahtevna. Osnovno obvladovanje zimskih gorskih veščin, cepin in kvalitetne dereze so obvezni, saj je pot po grebenu, še posebej v izpostavljenem ožjem delu, velikokrat zaledenela in nevarna za zdrs. Previdnost naj nikakor ne bo odveč.

Sestop poteka po smeri vzpona, a je v ožjem delu grebena nad sedlom Vratca potrebna izredna previdnost. Spust se konča po plazovitem melišču ‘Plaz’, po katerem se lahko odsmuča nazaj na Vršič.

Velika Mojstrovka in Zupančičeva grapa

Velika Mojstrovko je manj obiskana, verjetno zato, ker je zahteva malo več truda za vzpon. Je tudi nekoliko višja od manjše sestrice Male Mojstrovke z vrhom na 2.366 m nadmorske višine in nudi še lepšle razglede na vse pomembnejše slovenske dvatistočake v Julijskih Alpah. Do vrha vodi več smeri.

Vzpon po Župančičevi grapi, zahteva nekoliko več gorniških veščin in se prav tako, kot pri vzponu na Malo Mojstrovko, prične na Vršiču. Na melišču v smeri sedla Vratca je potrebno zaviti naravnost proti skalam in kasneje desno v Župančičevo grapo, kjer pot se pot nadaljuje vse do grebena Male Mojstrovke. Nad prvim zavarovanim odsekom se je potrebno odcepiti proti kotanji med obema Mojstrovkama. V rahlem vzponu prečiti pobočje pod steno Velike Mojstrovke, nadeljevati v desno, ter se levo od skalnega skoka povzpeti na vrh.

Spustite se proti jugo-vzhodu, držite se leve strani do dolinice, ki se spušča iz Male Mojstrovke in pripelje nazaj na sedlo Vratca. Spust se prav tako konča pri plazovitem melišču ‘Plaz’, kjer se lahko prismuča nazaj na prelaz Vršič.

Dolina Tamar in Kotovo sedlo (2.300 m)

Dolina Tamar

Če ste začetnik ali imate družino z mlajšimi otroci, je lahko pot v Tamar ena najlepših doživetij vašega dopusta.

Za pot po dolini do koče v Tamarju, razen derez, ne potrebujete gorniške opreme. Parkirajte v Nordijskem centru Planica in se odpravite peš, s sankami ali turnimi smučmi po dolini proti koči v Tamarju. Pot je zmerno strma, a dobro shojena in utrjena z motornimi sankami, saj je izredno priljubljena turistična destinacija. Dolina je obkrožena s številnimi dvatisočaki, ki ponujajo fascionantne razglede. Če se hočete izogniti gneči, ki je še posebej velika ob koncih tedna, vam priporočamo, da se na pot podate v večernih urah. Ideealno ob polni luni s čelnimi svetilkami. Zaradi nizkih temperatur, ki vladajo v dolini, se primerno oblecite. Nevarnost snežnih plazov je do koče v Tamarju izredno majhna.

Koča v Tamarju je pozimi odprta skozi celoten teden. Priporočamo, da poskusite njihove domače jedi na žlico ali pa se okrepčate z odličnim kuhanim vinom. Vsekakor je to obvezen postanek ali cilj na vaši poti.

Kotovo sedlo

Kotovo sedlo je greben, ki povezuje gori Jalovec in Mangart. Zaradi izredno nestabilnega in plazovitega pobočja, kjer poteka tura, je čas za turno smučanje s Kotovovega sedla običajno spomladi. V bolj stabilnih razmerah pa tudi februarja in marca. Tura se prične za kočo v Tamarju, kje se je potrebno podati pod stene Travnika in Šit-a??. Dolina, po kateri se vzpenjamo, postaja vedno bolj strma in ozka, dokler ne prispete tik pod veličastno goro Jalovec. Tam je potrebno zaviti na prostrana pobočja na vzhodni strani z odličnim pogledom na alpsko dolino Loška Koritnica in nadaljevati po grebenu vse do točke, ko s smučmi ni mogoče več nadaljevati. To je tudi končni cilj ture.

Spust s Kotovega sedla poteka v smeri vzpona. Zaradi odličnih razgledov in dobre višinske razlike, velja za eno najboljših in najlepših turno smučarskih tur v tem delu Julijskih Alp.

Video

YouTube player