Peričnikovi slapovi

Peričnikovi slapovi

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Peričnikovi Slapovi

Apartmaji Reset
^
Mojstrana
Dolina Vrata
Peričnikovi slapovi
Lahka tura
VREDNO OGLEDA
!
n. v. 647 m - 771 m
19.2 km
4.7 km od Mojstrane
*
124 m višinske razlike
19.6 km
+300 m gozdna pot

VREDNO OGLEDA:

Slovenski Alpski muzej v Mojstrani
Aljažev dom v Vratih

KAM NAPREJ?

Dolina Vrat - zgornji del
Kranjska Gora, Slovenia

Peričnikova slapova sta ena najvišjih in najbolj znanih slapov v Sloveniji ter hkrati zavarovana naravna dediščina. Do obeh slapov se je možno povzpeti brezplačno, dostop do niju pa je zelo enostaven. Prelep naravni fenomen vas bo pustil brez sape! Slapova se nahajata v ledeniški dolini Vrata v Triglavskem narodnem parku, kjer se voda potoka Peričnik izliva v potok Bistrico. Zgornji Peričnikov slap je visok 16 m, spodnji pa 52 m. Pod enim od slapov se lahko celo sprehodite in posnamete nepozabno družinsko fotografijo. Resnično vredno ogleda 🙂

Pogled s poti, ki se vije za slapom

Kako do slapov?

Ogled slapov je mogoč tako poleti kot pozimi. Zelo atraktivna sta jeseni ali spomladi, ko je vodostaj večji. V zimskem obdobju se slapova pretvorita v čudovito zaveso ledenih sveč in skulptur, saj se temperatura za dlje časa spusti pod ničlo.

Priporočamo, da se do slapov odpravite z avtomobilom ali da se zapeljete vsaj do vasi Mojstrana. Pot lahko peš nadaljujete pot skozi ledeniško dolino Vrata. Od Reset Apartmajev se na pot lahko podate tudi s kolesom po kolesarski stezi do Mojstrane (pot opisana v  članku Mojstrana). Od Mojstrane do slapov je vzpon sicer malce bolj naporen. V poletnih mesecih iz Kranjske gore do slapov vozi tudi turistični avtobus (za vozni red kliknite tukaj).

V vsakem primeru se cesta skozi ledeniško dolino Vrat proti slapovoma prične v vasi Mojstrana. Pod slapovoma in ob cesti v smeri Aljaževega doma se nahajata manjše parkirišče in koča. Ne glede na to ali ste se na pot odpravili kolesom, avtomobilom ali avtobusom, se boste morali od ceste do slapov povzpeti peš. Gozdna pot je zgledno urejena in na srečo ni dolga. Poteka tako po desnem kot po levem bregu reke Peričnik. Že po približnno 10 min vas pripelje do prve razgledne točke ob spodnjem slapu. Ogledate si ga lahko iz vseh strani, saj pot vodi direktno pod slapom.

Če si želite ogledati tudi zgornji slap, se boste morali po isti poti vrnith nekaj deset metrov nazaj, do oznake “Peričnik – zgornji slap”. Pot se bo pričela strmo vzpenjati vse do razgledne točke pri zgornjem slapu.

Zanimivosti v okolici

Če ste že v teh koncih, bi bilo škoda ne nadaljevati poti vse do konca doline Vrat. Na 1015 m stoji poznana planinska postojanka Aljažev dom s prečudovitim razgledom na severno steno največje slovenske gore Triglav. Od Aljaževega doma se lahko na kratko sprehodite naprej med gorami in si ogledate velikanski klin s karabinom. Spomenik stoji kot spomin na vse žrtve, ki so jih vzele gore.

Predlagmo, da se pri povratku ustavite še pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Za več informacij  o muzeju kliknite tukaj.

Dolina Vrat kot izhodišče za izlete in ture v gore

Dolina Vrat je ena najbolj znanih izhodišč za planinske alpinistične ture v številne okoliške gore.

Lahke poti:

  • Zgornje Kriško jezero (mimo Pogačnikovega doma)
  • Koča na Doliču
  • Kanjavec
  • Luknja
  • Bivak na Rušju
  • Bivak pod Luknjo
  • Gubno
  • Kucelj (Julijske Alpe)

Srednje zahtevne poti:

  • Pogačnikov dom na Kriških podih (čez Sovatno)
  • Spodnji Stenar (čez Sovatno)
  • Križ (mimo bivaka na Rušju)
  • Kriški rob (čez Sovatno in mimo Pogačnikovega doma)
  • Šplevta (Indijanec)

Zahtevne gorske ture:

  • Triglavski dom na Kredarici (čez Prag)
  • Bovški Gamsovec (čez Luknjo)
  • Bovški Gamsovec (čez Sovatno)
  • Stenar (čez Sovatno)
  • Stenar (čez Stenarska vratca)
  • Dolkova špica (zahodna pot)
  • Križ (čez Sovatno)
  • Rjavina (čez Prag)
  • Cmir (čez Prag)
  • Begunjski vrh (čez Prag)
  • (Tominškova pot)
  • (čez Prag)
  • Visoka Vrbanova špica (čez Prag)
  • Planja (čez Sovatno)
  • Šmarjetna glava (mimo Koče na Doliču)

Previdno! Izredno zahtevne ture:

  • Triglav (Tominškova pot)
  • Triglav (čez Plemenice)
  • Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
  • Razor (čez Sovatno)
  • Dolkova špica (vzhodna pot)
  • Dolkova špica (po JV grebenu)
  • Križ (čez Stenarska vratca)
  • Cmir (Tominškova pot)
  • Rjavina (Tominškova pot)
  • Rogljica (zahodna pot)
  • Begunjski vrh (Tominškova pot)
  • Glava v Zaplanji (čez Plemenice)

Alpinistični vzponi:

  • Spodnji Rokav (Potočnik – Tominšek)

Razgled na gore v okolici:

  • Triglav (2.864 m)
  • Stenar (2.501 m)
  • Begunjski vrh (2.461 m)
  • Sleme (1.656 m)
  • Kukova špica (2.417 m)
  • Dolkova špica (2.591 m)
  • Dovški Križ  (2.542 m)
  • Škrlatica (2.740 m)
  • Razor (2.601 m)
  • Križ (2.140 m)
  • Bovški Gamsovec (2.392 m)
Video

YouTube player

Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Prelaz Vršič in Ajdovska Deklica

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska kapelica
^
Vršič
Ajdovska deklica
Dolga in naporna tura
Vredno ogleda
!
n. v. 818 m - 1.694 m
Vrsic: 10.4 km
Ajdovska deklica: +0.5 km
*
876 m višinske razlike
Asfaltirana pot
Makedamska pot

VREDNO OGLEDA:

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Obraz Ajdovske deklice v stenah Prisanka

KAM NAPREJ?

Trenta in dolina Soče
Kranjska Gora, Slovenia

Sam gorski prelaz Vršič je podrobno opisan v blogu “Na Vršič s kolesom – za ogled klikni tukaj“, zato se bomo tokrat posvetili vsem, ki se bodo namesto s kolesom ali avtomobilom na pot podali peš. Sama pot ni zahtevna. V poletnem času vam, razen dobre obutve, priporočamo le, da v nahrbtnik poleg zadostne količine pijače vržete še dežnik ali palerino, saj so na tem območju nenadne nevihte dokaj pogoste. Prelaz je pozimi vedno zasnežen in velikokrat ni v celoti splužen, zaradi nevarnosti plazov. V tem primeru so zelo topla oblačila, dobra obutev in dereze skorajda obvezna oprema.

Ajdovska Deklica od blizu

Pot do prelaza

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo v smeri Kranjske Gore. Sprehodite se po glavni cesti skozi center, ki zavije desno, vse do Best Western hotela. Tam je potrebno zaviti desno na glavno magistralno cesto v smeri jezer Jasna in Vršiča. Sprehodite se mimo visečega mostu nad reko Pišnico in mimo jezer Jasna po vedno bolj strmi cesti. Bolj zahteven vpon vas bo vodil mimo 24. serpetin in po bližnicah, ki jih sekajo. Priporočamo vam uporabo navigacije Google.

Mihov Dom

Prvi obvezni postanek je Mihov Dom (1085 m). Planinska postojanka je bila zgrajena po prvi svetovni vojni z namenom jugoslovanske vojaše postojanke in leta 1948 preurejena v planinsko postojanko. Poimenovana je po slovenskem alpinistu Mihi Arihu, ki je padel med drugo svetovno vojno. Dom upravlja PD Kranjska gora, medtem ko se oskrbniki skozi leta menjajo. Leta 2020 je v akciji Siola in Planinske zveze Slovenije z glasovi obiskovalcev gora celo prejel priznanje za “Naj planinsko kočo 2020”.

V domu so znani po odlični kulinarični ponudbi. Ponujajo planinske jedi iz sestavin, ki jih zanje dobavljajo lokalni dobavitelji. Njihov slavni Mihov krožnik je sestavljen iz ajdovih krapov, svinjske pečenke in kislega zelja, priporočamo pa tudi Mihovo enolončnico. Jedilnik se menja, a imajo kar nekaj stalnih jedi kot so jota, štruklji, zavitek itd. Sam dom obratuje neprestano že od leta 1948 tako poleti kot pozimi, v mrtvih sezonah pa le ob koncih tedna. V koči je na voljo 23 ležišč.

Ruska Kapelica

Nekoliko višje (približno 50m) se nahajana Ruska kapelica (1130 m), ki je bila zgrajena v spomin na ruske vojne ujetnike. Med gradnjo Vršiške ceste je, zaradi snežnega plazu, domnevno umrlo od 170 do 300 ruskih in od10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka v zaledju Soške fronte. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa leži grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil. Več o kapelici lahko izveste tukaj.

Koča na Gozdu

Koca na Gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki je zelo primerna tako za šolo ali vrtec v naravi kot tudi za družine in individualne goste. Zgodovina koče je pestra, saj je tu prvotno stala Rimlova koča, ki je bila zgrajena leta 1916 za potrebe graditeljev Vršiške ceste med 1. sv. vojno. Po vojni leta 1922 so jo preuredili v planinsko postojanko, ki je obratovala le do leta 1979. Zaradi dotrajanosti so jo morali zapreti. Na njenem mestu so leta 1986 zgradili novo, večjo in sodobnejšo postojanko, ki jo tako kot Mihov dom upravlja PD Kranjska Gora.

Od leta 2013 si je koča pridobila naziv “Družinam prijazna koča”, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Na voljo ima 54 ležišč ter velik jedilni prostor. Namenjena je dejavnostim kot so različne delavnice, predavanja…

  • 1. nadstropje – sobe s kopalnico: štiri sobe za 3 – 6 oseb
  • 2. nadstropje – sobe s skupno kopalnico: štiri sobe za 4 – 8 oseb
  • 3. nadstropje – skupna ležišča: ena soba za 12 oseb

Koča na Gozdu je znana po pestri kulinarični ponudbi, saj vam tu postrežejo pristne domače slovenske jedi kot so štruklji, gorenjski krapi, jedi na žlico in borovničev zavitek. Še posebej vam priporočamo odlično pripravljeno divjačino, kot so jelenova pečenka in jelenov golaž.

Prisankovo okno

Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja urejena razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno, ki je poleg Ajdovske deklice še ena večjih naravnih znamenitost tega dela Julijskih Alp. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem in je visoko kar 80 m, široko pa 40 m – v njega bi lahko spravili celo manjši nebotičnik. Nastalo je kot posledica naravnega vdora, ki se je s preparevanjem povečal v sedanjo odprtino. Če boste za obisk izbrali pravi trenutek in imeli malo sreče, lahko celo posnamete trenutek, ko skozi okno v gori posije sonce.

Erjavčeva Koča

Erjavčeva koča (1525 m) stoji na manjši vzpetini tik pod vrhom prelaza. Nahaja se v varnem zavetju macesnov, goratih sten Prisanka in obeh Mojstrovk. Prvotno kočo je leta 1901 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo Vosshütte. Med 1. sv. vojno je bila uporabljena v vojaške namene za graditelje vršiške ceste. Koča je današnje ime prijela po prvi svetovni vojni po slovenskem naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Preurejena je bila leta 1993 iz strani, upravlja pa jo PD Jesenice. Koča je odprta skozi celotno leto. Pozimi je oskrba koče zelo zahtevna, saj lahko debelina snežne odeje na prelazu doseže več kot 10 m. Največjo nevarnost predstavljajo sležni plazovi.

Koča ima poleg bogate kulinrične ponudbe tudi certifikat “Družinam in kolesarjem prijazna koča”.

Tičarjev dom

Na samem vrhu prelaza se nahaja Tičarjev dom (1620 m), ki predstavlja izhodiščno točko za pot, ki vodi do najlepše razgledne točke na Ajdovsko Deklico. Planinska postojanka ima več kot sto let bogato in zanimivo zgodovino. Prvo kočo na tem mestu je leta 1912 zgradilo Slovensko planinsko društvo na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, po katerem je koča tudi poimenovana. Med prvo svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po drugi svetovni vojni so kočo obnovili in jo ponovno odprli leta 1946. Čez 20 let so, zaradi dotrajanosti, na starih temeljih zgradilli nov sodoben objekt, ki stoji še danes.

Tičarjev dom na Vršiču ima v sobah 34 ležišč, na skupnih pa ležiščih 26 postelj. V jedilnici (dva prostora) je 93, zunaj pred kočo pa 110 sedežev. Dom ima sanitarije, umivalnico ter prho s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in v pritličju. Gostinske prostore ogrevajo s pomočjo kmečke peči.

Pot do Ajdovske deklice

Kot rečeno se pot do razgledne točke prične za Erjavčevo kočo. Pot je široka in lepo urejena ter ne preveč strma. Primerna je skorajda za vse in nudi prečudovite razglede na okoliške dvotisočake. Slediti je potrebno markacijam in tablam za Poštarski dom, ki se nahaja na koncu poti. Nekje na sredini boste prispeli do grička, ki nudi prečudovit pogled na obraz bajeslovnega bitja. Obraz je naravno izklesan v mogočne stene gore Prisank. O Ajdovski deklici govori legenda o Zlatorogu, ki ga po njeni prerokbi ustreli sin lovca…

Poštarski dom

Poštarski dom (1688 m) je končna destinacija izleta do Ajdovske deklice. Nahaja se nekaj minut naprej od razgledne točke. Koča ima en gostinski prostor s 53 sedeži in točilnico. Obratuje samo poleti. Na voljo ima 10 sob. Je izhodišče planinskih poti na Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Jalovec in na druge vrhove Julijskih Alp.

Kočo so leta 1922 postavili jugoslovanski graničarji in jo uporabljali kot obmejno stražnico. Leta 1952 so jeseniški planinci kočo preuredili v planinski dom. Naslednje leto pa so poštarji-planinci na njenem mestu postavili današnji Poštarski dom.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmer. Izberite opremi in znanju najprimernejšo pot!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

Razgled na gore v okolici:

 

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376 m)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Planica in dolina Tamar

Planica in dolina Tamar

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Planica in Dolina Tamar

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Naravni rezervat Zelenci
^
Planica
Koča v Tamarju
Do Planice: Daljši sprehod
Tamar: srednje zahtevno
!
n. v. 811 m - 1.109 m
Planica: 5.4 km
Tamar: +3.7 km
*
298 m višinske razlike
Asfalt - Gozdna pot
Makedamska pot

VREDNO OGLEDA:

Naravni rezervat Zelenci
Izvir potoka Nadiža
Koča v Tamarju

KAM NAPREJ?

Od Planice do Belopeških jezer
Od Rateč do Tromeje
Kranjska Gora, Slovenia

Primerno tudi za gorske kolesarje!

Dolina Tamar je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Triglavske narednem parku. Izredno je priljubljena med pohodniki, gorskimi kolesarji in turnimi smučarji. Omejujejo jo mogočne stene gora kot so; Visoka Ponca (2.228m), Kotova špica (2.376), Jalovec (2.645 m)… Tu se nahaja tudi izvir reke Nadiže, ki ob vznožju ponikne v prodna tla in se ponovno pojavi v naravnem rezervatu Zelenci. Tamar pogosto služi kot izhodiščna točka za ture in vzpone na okoliške gore. Pot je makadamska, dobro vzdrževana in zato zelo primerna tudi za otroke.

Kapelica Marije Pomagaj in Koča v Tamarju

Dolina Tamar je nadaljevanje svetovno znane doline Planica, kjer se odvijajo svetovna prvestva v smučarskih skokih, poletih in ostalih nordijskih disciplinah. Priporočamo vam, da si med drugim ogledate tudi muzej, ki se nahaja v Nordijskem centeru Planica.

Kako priti do doline Tamar?

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo proti Ratečam. Asfaltirani cesti je treba slediti mimo smučišča Vitranc, smučišč v Podkorenu in Brunarice Pehta, kjer lahko poskusite jedi na žlico, žgance ali pristno domače kislo mleko. Če imate čas, lahko napoti naredite postanek in obiščete še naravni rezervat Zelenci.

Ena možnost je, da pot lahko nadaljujte po kolesarski stezi vse do križišča z regionalno cesto. Tam pa zavijete levo. Druga možnost pa je, da samo nekaj minut hoje naprej od Brunarice Pehta zavijete levo na gozdno stezo, ki vas skozi gozd popelje direktno do Planice. Pot skozi gozd je veliko krajša in bolj zanimiva, pred vsem za otroke.

Če imate mlajše otroke ali nimate kondicije, vam priporočamo, da do Planice pripeljete z avtomobilom. Parkirate lahko na ogromnem parkirišču in se peš podate proti koči v dolini Tamar.

Pot lahko nadaljujete po široki makedamski stezi (levo) ali se odpravite skozi gozd (desno) po stezi, ki je pozimi namenjena smučarjem tekačem, poleti pa je priljubljena med gorskimi kolesarji. Obe poti vas bosta pripeljali vse do konca doline Tamar, naravnost pod mogočne stene Jalovca. Tu se nahaja Koča v Tamarju, ki je ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk daleč naokoli. Koča je odprta skozi celo leto in nudi obiskovalcem možnost počitka, dobro domačo hrano in osvežilno pijačo.

Aktivnosti

Pot do Tamarja je celodnevni izlet. Še posebej, če si boste na poti ogledali vse zanimivosti. Pot je kar dolga, zato ne pozabite na postanek za kosilo. Med potjo do Planice lahko raziščete naravni rezervat Zelenci, si ogledate skakalnice ali se celo spustite po zipline-u iz planiške Velikanke (potrebna je predhodna prijava preko spletne strani). Preizkusite se lahko tudi v vetrovniku ali odigrate partijo disk golfa na zelenicah pod skakalnicami. Priporočamo tudi ogled muzeja smučarskih skokov, ki se prav tako nahaja v Nordijskem centru Planica.

Sprehajalne poti v okolici

  • Pri Ratečah lahko pot, namesto proti Planici, nadaljujete proti Belopeškim Jezerom
  • Zavijete v vas Rateče in se povzpnete na Tromejo
  • Se povzpnete iz Planice na vrh Cipernika

Vredno ogleda:

  • Nordijski center Planica
  • Planiški muzej
  • Koča v Tamarju

Bližne zanimivosti

  • Vaška lipa v Podkorenu
  • Naravni rezervat Zelenci
  • Escape Museum – Kajžnikova hiša v Ratečah
  • Izvir reke Nadiža

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Martuljški Slapovi

Martuljški Slapovi

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Martuljški Slapovi

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
Martuljek
^
Spodnji Martuljški slap
Zgornji Martuljški slap
Srednje zahtevno
Vredno ogleda
!
n. v. 740 m - 1.278 m
5.7 km do izhodišča
5.7 km do izhodišča
*
538 m višinske razlike
3.4 km
Gozdna pot

VREDNO OGLEDA:

Brunarica pri Ingotu
Kranjska Gora, Slovenia

Martuljški slapovi ležijo v slikoviti Martuljški gorski skupini, tik pod Špikom, ki je ena izmed – najbolj znanih slovenskih gora. Slapovi se imenujejo po vasici Gozd Martuljek, kjer se nahaja tudi izhodišče ture. Pohodnike čakata dva slapova – zgornji in spodnji. Spodnji je visok 50 m, medtem ko je zgornji še posebej spektakularen, saj teče preko 110 m visoke stene v objemu belega-skalnatega amfiteatra. Oba slapova sta lahko dostopna in primerna tudi za izlet z mlajšimi otroci. Seveda se je treba držati dobro vzdrževanih in označenih poti. Če bi želeli priti tik pod zgornji slap, se boste morali povzpeti čez težaven prehod. Zavarovan je z jeklenicami in primeren le za tiste planince, ki so izkušeni in dobro opremljeni.

Zgornji slap

Martuljške slapove napaja potok Martuljek. Nahajajo se na območju, ki so ga leta 1949 razglasili za krajinski park, leta 1981 pa je postal del Triglavskega narodnega parka (TNP). Slapova sta najlepša v poznih spomladanskih dneh, ko se v gorah nad njima prične taliti sneg, ter v jesenskih deževnih dneh.

Kako do slapov?

Od apartmajev Reset se je potrebno podati na pot z avtomobilom po glavni magistrlni cesti v smer Ljubljane. Do izhodišča ture v vasi Gozd Martuljek je približno 8 min vožnje. Parkirate lahko ob hotelu Triangel, a vedite, da je parkirišče ob vikendih in na višku poletne turistične sezone velikokrat zasedeno. Druga možnost je, da se do slapov odpravite kar peš ali na kolesu po kolesarski stezi Kranjska Gora – Gozd Martuljek. Vstopnine za sam obisk slapovov ni!

Iz parkirišča vodi asfaltirana kolesarska steza, ki se prelevi v gozdno pot. Lepo je označena z smerokazi (najdete jo tudi v aplikaciji “Google Maps”) in primerna za vse, tudi za družine z mlajšimo otroci. V bližini slapov postanejo tla strma, zato bodite izredno previdni.

Potka, ki pelje naprej pod sam zgornji slap in do manjšega tolmuna, je težavna in zavarovana z jeklenicami. Priporočamo jo samo primerno opremljenim in izkušenim planincem.

Na začetku sledite:

  • smerokazom “Brunarica pri Ingotu”
  • kasneje pa smerokazom za “II. Martuljkov slap”.

Brunarica “pri Ingotu”

Če želite poskusiti domače dobrote ali jedi na”na žlico”, vam priporočamo kratek postanek pri manši koči Brunarici pri Ingotu, ki se nahaja nekje na sredini med prvim in drugim slapom.

Doma narejeni sadni in zeliščni sokovi so posebnost koče. Okrepčali se boste lahko tudi s šilcem domačega žganja (s »ta kratkim«), ki ga izdeluje hčerka oskrbnika z možem. Pogrel vas bo topel čaj, ki ga delajo iz okoliških zelišč. Sladokuscem prav pride informacija, da tukaj pripravljajo odlične hišne sladice.

Za več informacij o gostišču klikni tu.

Za kolesarje

Na izlet se lahko podate tudi s kolesom po kolesarski trasi D3, ki vodi neposredno mimo naših apartmajev v smeri Ljubljane. Zgoraj opisana gozdna pot do slapov ni primerna za kolesarjenje, zato boste morali kolesa pustiti v vasi Gozd Martuljek in pot nadaljevati peš. Do Brunarice pri Ingotu je mogoče priti tudi z gorskim kolesom, a po sledeč drugemu odcepu s kolesarske poti na gozdno pot bolj naprej proti Jesenicam.

Razgled na gore v okolici

  • Špik (2.472 m)
  • Rušica (2.096 m)
  • Dovški Križ (2.542 m)
  • Kukova špica (2.417 m)
  • Sleme (1.656m)
Image Gallery
Video

YouTube player

Jezeri Jasna

Jezeri Jasna

En sprehod na dan, odžene zdravnika stran

Jezeri Jasna

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
Jezero Jasna
Lahek sprehod
Asfaltirana cesta
Premrzlo za plavanje
2.4 km
Plaža za sončanje
!
v. r. 811 m - 833 m
30 min hoje
Vredno ogleda
*
22 m višinske razlike

KAM NAPREJ?

Dolina Male Pišnice
Dolina Krnica
Gorski prelaz Vršič
Kranjska Gora, Slovenia

Sprehod do dveh umetnih jezer v Jasni je kratek in brez večjih vzponov. Primerjen je za mlajše otroke, ki lahko hranijo račke in se igrajo na izjemno urejenih peščenih plažah. Jezeri sta obkroženi s številnimi vrhovi Julijskih alp, ki se čudovito odsevajo v modri, kristalo čisti, a zelo hladni vodi. Skupaj z bronastim kipom Zlatoroga in 6-meterskim lesenim stolpom tvorita jezeri enega najbolj barvitih kulis v Triglavskem narodnem parku, zato ne pozabite s seboj vzeti fotoaparata ali kamere. Najlepšo fotografijo boste naredili iz vrha razglednega stolpa, s poziranem ob kipu Zlatoroga ali pri novem visečem mostu čez kanjon reke Pišnice.

Viseči most čez reko Pišnica

Prvotno, je bila Jasna umetno kopališče z objekti za izbrane goste takratne Avstro Ogrske monarjihe. Kopališče je bilo ograjeno z ograjo in bodečo žico ter zaprto za javnost. V uporabi je bilo do leta 1966, ko je dno bazena počilo zaradi potresa v dolini Soče. Veliko škode pa so povzročile tudi hudourniške vode reke Pišnice. Prvotni bazen so zasuli z materialem iz okolice, zaradi česar je nastala večja kotanjal, ki se je napolnila z vodo iz naravnih podzemeljskih virov. Današnja atraktivna podoba pa je nastala leta 1981 z izkopom drugega jezera.

Jezeri se nahajata v neposredni bližini Kranjske Gore, ob sotočju rek Male in Velike Pišnice ter ob cesti na gorski prelaz Vršič. Sta izjemno obiskana turistična točka, saj sta resnično eni izmed najlepših jezer celotnega Triglavskega narodnega parka in lahko dostopni. Lokacija služi tudi kot obvezen postanek za vse izletnike, ki se odpravljajo na gorski prelaz Vršič in naprej skozi Trento v slikovito dolino Soče ali celo do Nove Gorice.

Kako do jezer?

Do Jasne vas vodi glavna cesta mimo centra Kranjske Gore. Pri Best Westrn Hotelu je potrebno zaviti levo na cesto proti Vršiču. Ob desni strani se nahaja urejen pločnik za sprehajalce, če pa nasproti Best Westrn Hotela prečkate glavno cesto, se lahko ob reki Pišnici lahko sprehodite po urejeni stez vse do mostu ob manjši hidro-elektrarni. Takoj za tem se odpre čudovit razgled na jezeri in okolico, ki jo tvorijo mogočne gore Triglavskega narodnega parka.

Aktivnosti

Destinacija je idealna za prijeten sprehod ali postanek pri kolesarjenju. Voda ni primerna za kopanje, saj je izedno mrzla oz. je samo za tiste, ki so dovolj pogumni. Jezeri se, zaradi topljenja snega v visokogorju, napajata s potoki, ki tečejo iz gora.

  • Sončanje na urejenih plažah jezera
  • Kopanje za vse, ki se ne bojijo mrzle vode (17ºC)
  • Skoki v vodo z 6 m lesenega stolpa (razgledna ploščad)
  • Lov postrvi v reki Pišnica – ribarjenje (muhrjenje)
  • Raziskovanje sotočja rek Male in Velike Pišnice
  • Drsanje po zaledenelem jezeru (pozimi)

Sprehajalne poti

Ker sta jezeri majhni, se ju lahko obhodi v dobrih 15 minutah. Mlajši lahko brezkrbno raziskujejo okolico in manjše močvirje, ki se v spomladanskih dneh napolni z žabjimi paglavci, čez celotno leto pa lahko hranijo jate rac in številne postrvi.

Jasna vam lahko služi kot izhodiše za:

  • Pot v dolino reke Male Pišnice
  • Pot ob reki Velika Pičnica navzgor v dolino Krnice, kjer lahko obiščete kočo v Krnici.
  • Vzpon na gorski prelaz Vršič
  • Rusko kapelico
  • Številne koče
  • Obraz gorske deklice naravno, ki je vklesan v stene gore Prisank
  • Vzpon na Vitranc in naprej do Cimprnika s spustom v Planico

    Znamenitosti

    • 6-meterski leseni stolp, ki služi vsem pogumnim obiskovalcem kot platforma za skoke v ledeno mrzlo vodo ali kot razgledna ploščat za pogled na okoliške vrhove
    • Bronasti kip Zlatoroga, ki po legendah straži skrite zaklade v gorah.
    • Viseč most čez kanjon reke Pišnice

    Znamenitosti v neposredni bližini

    Če se odpravite v Jasno, vam priporočamo ogled:

    • Doline reke Male Pišnice
    • Doline Krnice
    • Ruske Kabelica
    • Prelaza Vršič
    • Ajdovske deklice – obraza gorske deklice, naravno vklesanega v kamnito steno gore Prisank

    Razgled na gore v okolici

      • Rušica (2.096 m)
      • Špik (2.472 m)
      • Škrlatica ( 2.740 m)
      • Razor (2.601 m)
      • Prisank (2.547 m)
      • Robičje (1.941 m)
      • Vitranc (1.636 m)
      Video

      YouTube player