Tromeja (1.508 m)

Tromeja (1.508 m)

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Tromeja / Peč (1.508 m)

Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Korensko sedlo
Tromeja
Srednje naporno
!
n. v. 818 m - 1.508 m
cca 9.4 km
*
690 m višinske razlike
Asfalt/Gozdna pot/Makedam

VREDNO OGLEDA:

Dom na Tromeji

KAM NAPREJ?

Rateče
Kranjska Gora, Slovenia

Primerno tudi za gorske kolesarje!

Tromeja je poznana po vsakolethin srečanjih treh dežel, saj se tu stikajo meje Slovenije, Avstrije in Italije. Kljub 357 m višinske razlike pot ni zahtevna in je izredno primerna za družine z mlajšimi otroci. Ne zahteva nobene posebne gorniške opreme, razen dobre obutve. Krožna pot Kranjska Gora – Podkoren – Tromeja – Rateče – Kranjska Gora sodi med najbolj slikovite kolesarske poti za gorske kolesarje v Kranjski Gori, zaradi svojih razgledov na dolino Planice, Julijske Alpe in Avstijske dvotisočake.

Kako do vrha?

Do Tromeje vodita dve poti. Prva se vije preko vasice Podkoren, druga pa skozi vasico Rateče. Priporočamo, da za vzpon izberete prvo, saj je veliko bolj položna. Krožno se lahko vrnete preko vasice Rateče, da se ne boste vračali po isti poti.

Od Apartmajev Reset krenite levo proti vasici Podkoren. Tam zavijte desno proti Korenskemu sedlu in sledite cesti vse do razpotja. Tik pred vrhom sedla stoji manjši kažipot za Tromejo. Tu krenite levo na široko makedamsko pot, ki nekajkrat prečka manjši potok in položno vodi vse do vrha gore Velika Peč. Tam se nahaja skupna točka meje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Pot je dobro označena in vodi večinoma skozi obsežne gozdove. Le ti so jeseni priljubljena točka gobarjev. Pot vas bo vodila vse do obrobja smučišča, kjer se vam bodo odprli izredni razgledi na okolico. Stopite mimo smučišča po levi strani in po nekaj metrih boste pripeli na cilj.

Vračajte se po isti poti ali pa zavijete proti vasi Rateče, ki je znana po dobrih vaških restavracijah in gostilnah. Iz Rateč se do apartmajev lahko vrnete po kolesarski stezi.

Razgled na gore v okolici

  • Škrlatica (2.740 m)
  • Razor (2.601 m)
  • Prisank (2.547 m)
  • Vitranc (1.636 m)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Mangart (2.679 m)
  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova Špica (2.376)
Video

YouTube player

Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Prelaz Vršič in Ajdovska Deklica

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska kapelica
^
Vršič
Ajdovska deklica
Dolga in naporna tura
Vredno ogleda
!
n. v. 818 m - 1.694 m
Vrsic: 10.4 km
Ajdovska deklica: +0.5 km
*
876 m višinske razlike
Asfaltirana pot
Makedamska pot

VREDNO OGLEDA:

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Obraz Ajdovske deklice v stenah Prisanka

KAM NAPREJ?

Trenta in dolina Soče
Kranjska Gora, Slovenia

Sam gorski prelaz Vršič je podrobno opisan v blogu “Na Vršič s kolesom – za ogled klikni tukaj“, zato se bomo tokrat posvetili vsem, ki se bodo namesto s kolesom ali avtomobilom na pot podali peš. Sama pot ni zahtevna. V poletnem času vam, razen dobre obutve, priporočamo le, da v nahrbtnik poleg zadostne količine pijače vržete še dežnik ali palerino, saj so na tem območju nenadne nevihte dokaj pogoste. Prelaz je pozimi vedno zasnežen in velikokrat ni v celoti splužen, zaradi nevarnosti plazov. V tem primeru so zelo topla oblačila, dobra obutev in dereze skorajda obvezna oprema.

Ajdovska Deklica od blizu

Pot do prelaza

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo v smeri Kranjske Gore. Sprehodite se po glavni cesti skozi center, ki zavije desno, vse do Best Western hotela. Tam je potrebno zaviti desno na glavno magistralno cesto v smeri jezer Jasna in Vršiča. Sprehodite se mimo visečega mostu nad reko Pišnico in mimo jezer Jasna po vedno bolj strmi cesti. Bolj zahteven vpon vas bo vodil mimo 24. serpetin in po bližnicah, ki jih sekajo. Priporočamo vam uporabo navigacije Google.

Mihov Dom

Prvi obvezni postanek je Mihov Dom (1085 m). Planinska postojanka je bila zgrajena po prvi svetovni vojni z namenom jugoslovanske vojaše postojanke in leta 1948 preurejena v planinsko postojanko. Poimenovana je po slovenskem alpinistu Mihi Arihu, ki je padel med drugo svetovno vojno. Dom upravlja PD Kranjska gora, medtem ko se oskrbniki skozi leta menjajo. Leta 2020 je v akciji Siola in Planinske zveze Slovenije z glasovi obiskovalcev gora celo prejel priznanje za “Naj planinsko kočo 2020”.

V domu so znani po odlični kulinarični ponudbi. Ponujajo planinske jedi iz sestavin, ki jih zanje dobavljajo lokalni dobavitelji. Njihov slavni Mihov krožnik je sestavljen iz ajdovih krapov, svinjske pečenke in kislega zelja, priporočamo pa tudi Mihovo enolončnico. Jedilnik se menja, a imajo kar nekaj stalnih jedi kot so jota, štruklji, zavitek itd. Sam dom obratuje neprestano že od leta 1948 tako poleti kot pozimi, v mrtvih sezonah pa le ob koncih tedna. V koči je na voljo 23 ležišč.

Ruska Kapelica

Nekoliko višje (približno 50m) se nahajana Ruska kapelica (1130 m), ki je bila zgrajena v spomin na ruske vojne ujetnike. Med gradnjo Vršiške ceste je, zaradi snežnega plazu, domnevno umrlo od 170 do 300 ruskih in od10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka v zaledju Soške fronte. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa leži grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil. Več o kapelici lahko izveste tukaj.

Koča na Gozdu

Koca na Gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki je zelo primerna tako za šolo ali vrtec v naravi kot tudi za družine in individualne goste. Zgodovina koče je pestra, saj je tu prvotno stala Rimlova koča, ki je bila zgrajena leta 1916 za potrebe graditeljev Vršiške ceste med 1. sv. vojno. Po vojni leta 1922 so jo preuredili v planinsko postojanko, ki je obratovala le do leta 1979. Zaradi dotrajanosti so jo morali zapreti. Na njenem mestu so leta 1986 zgradili novo, večjo in sodobnejšo postojanko, ki jo tako kot Mihov dom upravlja PD Kranjska Gora.

Od leta 2013 si je koča pridobila naziv “Družinam prijazna koča”, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Na voljo ima 54 ležišč ter velik jedilni prostor. Namenjena je dejavnostim kot so različne delavnice, predavanja…

  • 1. nadstropje – sobe s kopalnico: štiri sobe za 3 – 6 oseb
  • 2. nadstropje – sobe s skupno kopalnico: štiri sobe za 4 – 8 oseb
  • 3. nadstropje – skupna ležišča: ena soba za 12 oseb

Koča na Gozdu je znana po pestri kulinarični ponudbi, saj vam tu postrežejo pristne domače slovenske jedi kot so štruklji, gorenjski krapi, jedi na žlico in borovničev zavitek. Še posebej vam priporočamo odlično pripravljeno divjačino, kot so jelenova pečenka in jelenov golaž.

Prisankovo okno

Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja urejena razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno, ki je poleg Ajdovske deklice še ena večjih naravnih znamenitost tega dela Julijskih Alp. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem in je visoko kar 80 m, široko pa 40 m – v njega bi lahko spravili celo manjši nebotičnik. Nastalo je kot posledica naravnega vdora, ki se je s preparevanjem povečal v sedanjo odprtino. Če boste za obisk izbrali pravi trenutek in imeli malo sreče, lahko celo posnamete trenutek, ko skozi okno v gori posije sonce.

Erjavčeva Koča

Erjavčeva koča (1525 m) stoji na manjši vzpetini tik pod vrhom prelaza. Nahaja se v varnem zavetju macesnov, goratih sten Prisanka in obeh Mojstrovk. Prvotno kočo je leta 1901 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo Vosshütte. Med 1. sv. vojno je bila uporabljena v vojaške namene za graditelje vršiške ceste. Koča je današnje ime prijela po prvi svetovni vojni po slovenskem naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Preurejena je bila leta 1993 iz strani, upravlja pa jo PD Jesenice. Koča je odprta skozi celotno leto. Pozimi je oskrba koče zelo zahtevna, saj lahko debelina snežne odeje na prelazu doseže več kot 10 m. Največjo nevarnost predstavljajo sležni plazovi.

Koča ima poleg bogate kulinrične ponudbe tudi certifikat “Družinam in kolesarjem prijazna koča”.

Tičarjev dom

Na samem vrhu prelaza se nahaja Tičarjev dom (1620 m), ki predstavlja izhodiščno točko za pot, ki vodi do najlepše razgledne točke na Ajdovsko Deklico. Planinska postojanka ima več kot sto let bogato in zanimivo zgodovino. Prvo kočo na tem mestu je leta 1912 zgradilo Slovensko planinsko društvo na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, po katerem je koča tudi poimenovana. Med prvo svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po drugi svetovni vojni so kočo obnovili in jo ponovno odprli leta 1946. Čez 20 let so, zaradi dotrajanosti, na starih temeljih zgradilli nov sodoben objekt, ki stoji še danes.

Tičarjev dom na Vršiču ima v sobah 34 ležišč, na skupnih pa ležiščih 26 postelj. V jedilnici (dva prostora) je 93, zunaj pred kočo pa 110 sedežev. Dom ima sanitarije, umivalnico ter prho s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in v pritličju. Gostinske prostore ogrevajo s pomočjo kmečke peči.

Pot do Ajdovske deklice

Kot rečeno se pot do razgledne točke prične za Erjavčevo kočo. Pot je široka in lepo urejena ter ne preveč strma. Primerna je skorajda za vse in nudi prečudovite razglede na okoliške dvotisočake. Slediti je potrebno markacijam in tablam za Poštarski dom, ki se nahaja na koncu poti. Nekje na sredini boste prispeli do grička, ki nudi prečudovit pogled na obraz bajeslovnega bitja. Obraz je naravno izklesan v mogočne stene gore Prisank. O Ajdovski deklici govori legenda o Zlatorogu, ki ga po njeni prerokbi ustreli sin lovca…

Poštarski dom

Poštarski dom (1688 m) je končna destinacija izleta do Ajdovske deklice. Nahaja se nekaj minut naprej od razgledne točke. Koča ima en gostinski prostor s 53 sedeži in točilnico. Obratuje samo poleti. Na voljo ima 10 sob. Je izhodišče planinskih poti na Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Jalovec in na druge vrhove Julijskih Alp.

Kočo so leta 1922 postavili jugoslovanski graničarji in jo uporabljali kot obmejno stražnico. Leta 1952 so jeseniški planinci kočo preuredili v planinski dom. Naslednje leto pa so poštarji-planinci na njenem mestu postavili današnji Poštarski dom.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmer. Izberite opremi in znanju najprimernejšo pot!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

Razgled na gore v okolici:

 

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376 m)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Planica in dolina Tamar

Planica in dolina Tamar

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Planica in Dolina Tamar

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Naravni rezervat Zelenci
^
Planica
Koča v Tamarju
Do Planice: Daljši sprehod
Tamar: srednje zahtevno
!
n. v. 811 m - 1.109 m
Planica: 5.4 km
Tamar: +3.7 km
*
298 m višinske razlike
Asfalt - Gozdna pot
Makedamska pot

VREDNO OGLEDA:

Naravni rezervat Zelenci
Izvir potoka Nadiža
Koča v Tamarju

KAM NAPREJ?

Od Planice do Belopeških jezer
Od Rateč do Tromeje
Kranjska Gora, Slovenia

Primerno tudi za gorske kolesarje!

Dolina Tamar je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Triglavske narednem parku. Izredno je priljubljena med pohodniki, gorskimi kolesarji in turnimi smučarji. Omejujejo jo mogočne stene gora kot so; Visoka Ponca (2.228m), Kotova špica (2.376), Jalovec (2.645 m)… Tu se nahaja tudi izvir reke Nadiže, ki ob vznožju ponikne v prodna tla in se ponovno pojavi v naravnem rezervatu Zelenci. Tamar pogosto služi kot izhodiščna točka za ture in vzpone na okoliške gore. Pot je makadamska, dobro vzdrževana in zato zelo primerna tudi za otroke.

Kapelica Marije Pomagaj in Koča v Tamarju

Dolina Tamar je nadaljevanje svetovno znane doline Planica, kjer se odvijajo svetovna prvestva v smučarskih skokih, poletih in ostalih nordijskih disciplinah. Priporočamo vam, da si med drugim ogledate tudi muzej, ki se nahaja v Nordijskem centeru Planica.

Kako priti do doline Tamar?

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo proti Ratečam. Asfaltirani cesti je treba slediti mimo smučišča Vitranc, smučišč v Podkorenu in Brunarice Pehta, kjer lahko poskusite jedi na žlico, žgance ali pristno domače kislo mleko. Če imate čas, lahko napoti naredite postanek in obiščete še naravni rezervat Zelenci.

Ena možnost je, da pot lahko nadaljujte po kolesarski stezi vse do križišča z regionalno cesto. Tam pa zavijete levo. Druga možnost pa je, da samo nekaj minut hoje naprej od Brunarice Pehta zavijete levo na gozdno stezo, ki vas skozi gozd popelje direktno do Planice. Pot skozi gozd je veliko krajša in bolj zanimiva, pred vsem za otroke.

Če imate mlajše otroke ali nimate kondicije, vam priporočamo, da do Planice pripeljete z avtomobilom. Parkirate lahko na ogromnem parkirišču in se peš podate proti koči v dolini Tamar.

Pot lahko nadaljujete po široki makedamski stezi (levo) ali se odpravite skozi gozd (desno) po stezi, ki je pozimi namenjena smučarjem tekačem, poleti pa je priljubljena med gorskimi kolesarji. Obe poti vas bosta pripeljali vse do konca doline Tamar, naravnost pod mogočne stene Jalovca. Tu se nahaja Koča v Tamarju, ki je ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk daleč naokoli. Koča je odprta skozi celo leto in nudi obiskovalcem možnost počitka, dobro domačo hrano in osvežilno pijačo.

Aktivnosti

Pot do Tamarja je celodnevni izlet. Še posebej, če si boste na poti ogledali vse zanimivosti. Pot je kar dolga, zato ne pozabite na postanek za kosilo. Med potjo do Planice lahko raziščete naravni rezervat Zelenci, si ogledate skakalnice ali se celo spustite po zipline-u iz planiške Velikanke (potrebna je predhodna prijava preko spletne strani). Preizkusite se lahko tudi v vetrovniku ali odigrate partijo disk golfa na zelenicah pod skakalnicami. Priporočamo tudi ogled muzeja smučarskih skokov, ki se prav tako nahaja v Nordijskem centru Planica.

Sprehajalne poti v okolici

  • Pri Ratečah lahko pot, namesto proti Planici, nadaljujete proti Belopeškim Jezerom
  • Zavijete v vas Rateče in se povzpnete na Tromejo
  • Se povzpnete iz Planice na vrh Cipernika

Vredno ogleda:

  • Nordijski center Planica
  • Planiški muzej
  • Koča v Tamarju

Bližne zanimivosti

  • Vaška lipa v Podkorenu
  • Naravni rezervat Zelenci
  • Escape Museum – Kajžnikova hiša v Ratečah
  • Izvir reke Nadiža

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Dolina Krnica

Dolina Krnica

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Dolina Krnica

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
Koča v Krnici
Lahka tura
!
n. v. 811 m - 1.119 m
7.9 km
*
308 m višinske razlike
1 h 50 min hoje
Asfalt - Makedam

VREDNO OGLEDA:

Jezero Jasna
Koča v Krnici

WHERE TO NEXT?

Naprej do Kriške stene
Mihov dom in gorski prelaz Vršič
Kranjska Gora, Slovenia

Primerno tudi za gorske kolesarje!

Pot skozi dolino Krnice je ena izmed najbolj priljubljenih pohodniških destinacij v Kranjski Gori, saj je relativno položna in nezahtevna. Dolina spada v območje Triglavskega Narodnega Parka in je obkrožena s številnimi vrhovi Julijskih Alp. Nudi prečudovite razglede na mogočne stene in vrhove Škrlatice, Prisanka, Razorja, ter predstavlja eno izmed popularnih izhodiščnih točk za visokogorske ture. V zimskem času je dolina raj za turne smučarje.

Koča v Krnici skorajda popolnoma prekrita z oddejo novozapadlega snega.

Do koče v Krnici boste morali premagati nekaj več kot 300 m višinske razlike, a to skorajda ne boste opazili, ker je pot od začetka do konca enakomerno položna. Ker je dolina med vikendi precej obiskana, vam priporočamo, da se na pot raje odpravite med tednom.

Kako do Krnice?

Iz apartmajev Reset zavijte levo na kolesarsko stezo v smeri Kranjske Gore. Sledite glavni cesti mimo centra in vse do Best Western Hotela, kjer je potrebno zaviti desno na cesto v smeri Vršiča. Že čez nekaj minut boste prispeli do prvega obveznega postanka – jezera Jasne. Nadaljevati morate po cesti v smeri Vršiča in pred mostom čez reko Pišnico zaviti levo na makedamsko pot proti Krnici. Tu stoji tudi tabla, na kateri je označeno, če koča v Krnici obratuje.

Makedamska pot, ki poteka ob reki Pišnici, je dobro vzdrževana in ustrezno označena. Zadnji del vodi skozi gozd in vas pripelje vas vse do koče v Krnici, ki je med turističnimi sezonami odprta vsak dan, izven sezon pa vsaj konec tedna. Tu se boste lahko okrepčali z domačimi dobrotami in jedmi ‘na žlico’. Kočo vam priporočamo kot cilj vašega pohoda.

Če imate radi kolesarjenje, se na pot lahko odpravite tudi z gorskim kolesom.

    Aktivnosti

    Bregovi reke Pišnice so znani po svojem snežno belem produ in so s številnimi manjšimi mrtvimi rokavi izredno zanimivi za mlajše otroke. Tu si boste lahko pripravili družinski piknik, med tem ko bodo otroci lahko brezskrbno raziskovali naravo in se igrali ob vodi.

    Če vam je pot do koče prekratka, lahko nadaljujete do sten Križa, ki zapirajo pot doline, ali izberete eno izmed številnih drugih gorskih tur, ki vodijo na vrhove okoliških gora.

    Razgled na gore v okolici:

    • Rušica (2.096 m)
    • Špik (2472 m)
    • Škrlatica (2.740 m)
    • Stenar (2.501 m)
    • Dolkova špica (2.591 m)
    • Križ (2.140m)
    • Kriški podi (2.050 m)
    • Razor (2.601 m)
    • Prisank (2.547 m)
    • Goličica (2.101 m)
    Video

    YouTube player

    Gorski Prelaz Vršič

    Gorski Prelaz Vršič

    Življenje je najlepše na dveh kolesih

    Gorski Prelaz Vršič

    Apartmaji Reset
    ^
    Kranjska Gora
    ^
    Jezero Jasna
    ^
    Ruska Kapelica
    Vršič
    Težja tura
    !
    n. v. 818 m - 1.611 m
    12.9 km
    *
    793 m višinske razlike
    Asfaltirana pot

    VREDNO OGLEDA

    Jezero Jasna
    Ruska kapelica
    Ajdovska deklica

    WHERE TO NEXT?

    Trenta in dolina Soče
    Bovec
    Gorski prelaz Predil
    Kranjska Gora, Slovenia

    Vršič je s 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz tako v Sloveniji kot v celotnih vzhodnih Julijskih Alpah in povezuje Kranjsko Goro z dolino Trente in Bovcem. Cesto so med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, ki se jih spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na Gozdu. Sam gorski prelaz, poleg pomembne povezave med Gorenjsko in Primorsko regijo, velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture na vrhove: Mala Mojstrovka (2332 m), Velika Mojstrovka (2366 m), Planja (2453 m), Prisojnik/Prisank (2547 m), Razor (2601 m), Šitna glava (2087 m), Slemenova špica (1911 m), Sovna glava (1750 m) in Suhi vrh (2109 m). Proti vrhu se nahaja več planinski domov: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

     Ajdovska deklica je naraven fenomen, ki si ga zaradi svoje veličasnosti res morate ogledati.

    Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je prelaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali pa na daljše in bolj zahtevne gorske ture.Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1.737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je pralaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali daljše in bolj zahtevne gorske ture.

    Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

    Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmere in izberite pot, ki najbolj ustreza vaši opremi in znanju!

    • Lahke poti:
      • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
      • Pot na Slemenovo Špico
      • Pot na vrh Vršič
      • Pot do zavetišča po Špičkom
      • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
      • Pot na Šitno Glavo
      • Pot na Sovno Glavo
      • Pot na Prednje Robičje
    • Srednje zahtevne poti:
      • Južna pot na Malo Mojstrovko
      • Pot na Zadnjo Mojstrovko
      • Pot na Travnik
      • Pot na Kol
    • Zahtevne gorske ture:
      • Slovenska pot na Prisank
      • Pot na Planjo
      • Pot po grebenu na Travnik
      • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
      • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
      • Pot na Suhi Vrh
    • Previdno! Izredno zahtevne ture:
      • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
      • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
      • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
      • Na Razor

    S kolesom na Vršič

    Kolesarjenje na Vršič je izziv, ki se ga vsako leto lotijo številni kolesarji na kolesarski dirki čez Vršič in na vsakoletni zabavni prireditvi Goni Poni – tekmovanje s starinskimi kolesi znamke Poni (podjetja Rog). Cesta je lepa in na nekaterih serpentinah tlakovana. Moramo pa vas opozoriti, da je tura dolga in strma – primerna bolj za kolesarje z res veliko kondicije. Če kondicije nimate veliko, si vzemite čas za krajše postanke v kočah ob poti. Z malo truda vam bo vzpon čez 52 serpentin zagotovo uspel!

    Iz apartmajev Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo, ki vodi do same Kranjske Gore. Sledite cesti mimo banke, pošte, trgovine Mercator vse do Best Westrn Hotela in tam zavijte desno na Vršiško cesto. Prvi postanek lahko naredite pri jezerah Jasna. Nadaljujte po cesti mimo jezer do mosta čez reko Pišnico (levo se odcepi makedanska pot proti Krnici), kjer se prične prvi zahtevnejšia vpon.

    Pot nadaljujte vse do Mihovega Doma in do Koče na Gozdu. Ustavite se lahko pri Ruski kapelici. Zgrajena je bila v spomin ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič in jih je tragično zasul snežni plaz. Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem. Visoko je kar 80 m, široko pa 40 m.

    Končni del poti je še posebej zanimiv, saj se bodo po gozdni meji pred vami odprli čutovini razgledi na veličastne dvatisočake, ki z vseh strani obkrožajo prelaz. Na vrhu se nahajajo kar tri koče, kjer bodo poskrbeli za vas z domačimi jedmi in jedmi na žlico. Priporočamo, da se najprej ustavite pri Erjavčevi kočo, nato pa nadaljujete čez vrh prelaza in se peš odpravite še do Tičarjeve koče.

    Obvezen sprehod z vrha prelaza!

    Če ste se že potrudili do vrha prelaza, vam toplo priporočamo, da si vzamete čas še za krajši sprehod mimo Tičarjeve koče naprej do Poštarskega doma. Tu so razgledi res najbolj veličastni! Pot pa vodi tudi mimo Ajdovske deklice, ene večjih znamenitosti Slovenskih Julijskih Alp, ki jo je narava vklesala v steno gore Prisank. Podoba je ime je dobila po ljudski legendi, pripovedi, ki delno opisuje tudi zgodovino slovenskega naroda.

    Sama pot ni dolga ali zahtevna. Je lepo urejena, tako da je primerna tudi za mlajše otroke.

    Razgled na gore v okolici

    • Visoka Ponca (2.228m)
    • Kotova špica (2.376)
    • Jalovec (2.645 m)
    • Travnik (2.379 m)
    • Visoka Peč (1.749 m)
    Video

    YouTube player