Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

Prelaz Vršič in Ajdovska deklica

ČAS JE, DA ZAVIJEM NA GORSKE STEZE

Prelaz Vršič in Ajdovska Deklica

Lake Jasna
Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska kapelica
^
Vršič
Ajdovska deklica
Dolga in naporna tura
Vredno ogleda
!
n. v. 818 m - 1.694 m
Vrsic: 10.4 km
Ajdovska deklica: +0.5 km
*
876 m višinske razlike
Asfaltirana pot
Makedamska pot

VREDNO OGLEDA:

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Obraz Ajdovske deklice v stenah Prisanka

KAM NAPREJ?

Trenta in dolina Soče
Kranjska Gora, Slovenia

Sam gorski prelaz Vršič je podrobno opisan v blogu “Na Vršič s kolesom – za ogled klikni tukaj“, zato se bomo tokrat posvetili vsem, ki se bodo namesto s kolesom ali avtomobilom na pot podali peš. Sama pot ni zahtevna. V poletnem času vam, razen dobre obutve, priporočamo le, da v nahrbtnik poleg zadostne količine pijače vržete še dežnik ali palerino, saj so na tem območju nenadne nevihte dokaj pogoste. Prelaz je pozimi vedno zasnežen in velikokrat ni v celoti splužen, zaradi nevarnosti plazov. V tem primeru so zelo topla oblačila, dobra obutev in dereze skorajda obvezna oprema.

Ajdovska Deklica od blizu

Pot do prelaza

Pri apartmajih Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo v smeri Kranjske Gore. Sprehodite se po glavni cesti skozi center, ki zavije desno, vse do Best Western hotela. Tam je potrebno zaviti desno na glavno magistralno cesto v smeri jezer Jasna in Vršiča. Sprehodite se mimo visečega mostu nad reko Pišnico in mimo jezer Jasna po vedno bolj strmi cesti. Bolj zahteven vpon vas bo vodil mimo 24. serpetin in po bližnicah, ki jih sekajo. Priporočamo vam uporabo navigacije Google.

Mihov Dom

Prvi obvezni postanek je Mihov Dom (1085 m). Planinska postojanka je bila zgrajena po prvi svetovni vojni z namenom jugoslovanske vojaše postojanke in leta 1948 preurejena v planinsko postojanko. Poimenovana je po slovenskem alpinistu Mihi Arihu, ki je padel med drugo svetovno vojno. Dom upravlja PD Kranjska gora, medtem ko se oskrbniki skozi leta menjajo. Leta 2020 je v akciji Siola in Planinske zveze Slovenije z glasovi obiskovalcev gora celo prejel priznanje za “Naj planinsko kočo 2020”.

V domu so znani po odlični kulinarični ponudbi. Ponujajo planinske jedi iz sestavin, ki jih zanje dobavljajo lokalni dobavitelji. Njihov slavni Mihov krožnik je sestavljen iz ajdovih krapov, svinjske pečenke in kislega zelja, priporočamo pa tudi Mihovo enolončnico. Jedilnik se menja, a imajo kar nekaj stalnih jedi kot so jota, štruklji, zavitek itd. Sam dom obratuje neprestano že od leta 1948 tako poleti kot pozimi, v mrtvih sezonah pa le ob koncih tedna. V koči je na voljo 23 ležišč.

Ruska Kapelica

Nekoliko višje (približno 50m) se nahajana Ruska kapelica (1130 m), ki je bila zgrajena v spomin na ruske vojne ujetnike. Med gradnjo Vršiške ceste je, zaradi snežnega plazu, domnevno umrlo od 170 do 300 ruskih in od10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka v zaledju Soške fronte. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa leži grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil. Več o kapelici lahko izveste tukaj.

Koča na Gozdu

Koca na Gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki je zelo primerna tako za šolo ali vrtec v naravi kot tudi za družine in individualne goste. Zgodovina koče je pestra, saj je tu prvotno stala Rimlova koča, ki je bila zgrajena leta 1916 za potrebe graditeljev Vršiške ceste med 1. sv. vojno. Po vojni leta 1922 so jo preuredili v planinsko postojanko, ki je obratovala le do leta 1979. Zaradi dotrajanosti so jo morali zapreti. Na njenem mestu so leta 1986 zgradili novo, večjo in sodobnejšo postojanko, ki jo tako kot Mihov dom upravlja PD Kranjska Gora.

Od leta 2013 si je koča pridobila naziv “Družinam prijazna koča”, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Na voljo ima 54 ležišč ter velik jedilni prostor. Namenjena je dejavnostim kot so različne delavnice, predavanja…

  • 1. nadstropje – sobe s kopalnico: štiri sobe za 3 – 6 oseb
  • 2. nadstropje – sobe s skupno kopalnico: štiri sobe za 4 – 8 oseb
  • 3. nadstropje – skupna ležišča: ena soba za 12 oseb

Koča na Gozdu je znana po pestri kulinarični ponudbi, saj vam tu postrežejo pristne domače slovenske jedi kot so štruklji, gorenjski krapi, jedi na žlico in borovničev zavitek. Še posebej vam priporočamo odlično pripravljeno divjačino, kot so jelenova pečenka in jelenov golaž.

Prisankovo okno

Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja urejena razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno, ki je poleg Ajdovske deklice še ena večjih naravnih znamenitost tega dela Julijskih Alp. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem in je visoko kar 80 m, široko pa 40 m – v njega bi lahko spravili celo manjši nebotičnik. Nastalo je kot posledica naravnega vdora, ki se je s preparevanjem povečal v sedanjo odprtino. Če boste za obisk izbrali pravi trenutek in imeli malo sreče, lahko celo posnamete trenutek, ko skozi okno v gori posije sonce.

Erjavčeva Koča

Erjavčeva koča (1525 m) stoji na manjši vzpetini tik pod vrhom prelaza. Nahaja se v varnem zavetju macesnov, goratih sten Prisanka in obeh Mojstrovk. Prvotno kočo je leta 1901 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo Vosshütte. Med 1. sv. vojno je bila uporabljena v vojaške namene za graditelje vršiške ceste. Koča je današnje ime prijela po prvi svetovni vojni po slovenskem naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Preurejena je bila leta 1993 iz strani, upravlja pa jo PD Jesenice. Koča je odprta skozi celotno leto. Pozimi je oskrba koče zelo zahtevna, saj lahko debelina snežne odeje na prelazu doseže več kot 10 m. Največjo nevarnost predstavljajo sležni plazovi.

Koča ima poleg bogate kulinrične ponudbe tudi certifikat “Družinam in kolesarjem prijazna koča”.

Tičarjev dom

Na samem vrhu prelaza se nahaja Tičarjev dom (1620 m), ki predstavlja izhodiščno točko za pot, ki vodi do najlepše razgledne točke na Ajdovsko Deklico. Planinska postojanka ima več kot sto let bogato in zanimivo zgodovino. Prvo kočo na tem mestu je leta 1912 zgradilo Slovensko planinsko društvo na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, po katerem je koča tudi poimenovana. Med prvo svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po drugi svetovni vojni so kočo obnovili in jo ponovno odprli leta 1946. Čez 20 let so, zaradi dotrajanosti, na starih temeljih zgradilli nov sodoben objekt, ki stoji še danes.

Tičarjev dom na Vršiču ima v sobah 34 ležišč, na skupnih pa ležiščih 26 postelj. V jedilnici (dva prostora) je 93, zunaj pred kočo pa 110 sedežev. Dom ima sanitarije, umivalnico ter prho s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in v pritličju. Gostinske prostore ogrevajo s pomočjo kmečke peči.

Pot do Ajdovske deklice

Kot rečeno se pot do razgledne točke prične za Erjavčevo kočo. Pot je široka in lepo urejena ter ne preveč strma. Primerna je skorajda za vse in nudi prečudovite razglede na okoliške dvotisočake. Slediti je potrebno markacijam in tablam za Poštarski dom, ki se nahaja na koncu poti. Nekje na sredini boste prispeli do grička, ki nudi prečudovit pogled na obraz bajeslovnega bitja. Obraz je naravno izklesan v mogočne stene gore Prisank. O Ajdovski deklici govori legenda o Zlatorogu, ki ga po njeni prerokbi ustreli sin lovca…

Poštarski dom

Poštarski dom (1688 m) je končna destinacija izleta do Ajdovske deklice. Nahaja se nekaj minut naprej od razgledne točke. Koča ima en gostinski prostor s 53 sedeži in točilnico. Obratuje samo poleti. Na voljo ima 10 sob. Je izhodišče planinskih poti na Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Jalovec in na druge vrhove Julijskih Alp.

Kočo so leta 1922 postavili jugoslovanski graničarji in jo uporabljali kot obmejno stražnico. Leta 1952 so jeseniški planinci kočo preuredili v planinski dom. Naslednje leto pa so poštarji-planinci na njenem mestu postavili današnji Poštarski dom.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmer. Izberite opremi in znanju najprimernejšo pot!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

Razgled na gore v okolici:

 

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376 m)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Gorski Prelaz Vršič

Gorski Prelaz Vršič

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Gorski Prelaz Vršič

Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska Kapelica
Vršič
Težja tura
!
n. v. 818 m - 1.611 m
12.9 km
*
793 m višinske razlike
Asfaltirana pot

VREDNO OGLEDA

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

WHERE TO NEXT?

Trenta in dolina Soče
Bovec
Gorski prelaz Predil
Kranjska Gora, Slovenia

Vršič je s 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz tako v Sloveniji kot v celotnih vzhodnih Julijskih Alpah in povezuje Kranjsko Goro z dolino Trente in Bovcem. Cesto so med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, ki se jih spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na Gozdu. Sam gorski prelaz, poleg pomembne povezave med Gorenjsko in Primorsko regijo, velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture na vrhove: Mala Mojstrovka (2332 m), Velika Mojstrovka (2366 m), Planja (2453 m), Prisojnik/Prisank (2547 m), Razor (2601 m), Šitna glava (2087 m), Slemenova špica (1911 m), Sovna glava (1750 m) in Suhi vrh (2109 m). Proti vrhu se nahaja več planinski domov: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

 Ajdovska deklica je naraven fenomen, ki si ga zaradi svoje veličasnosti res morate ogledati.

Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je prelaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali pa na daljše in bolj zahtevne gorske ture.Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1.737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je pralaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali daljše in bolj zahtevne gorske ture.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmere in izberite pot, ki najbolj ustreza vaši opremi in znanju!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

S kolesom na Vršič

Kolesarjenje na Vršič je izziv, ki se ga vsako leto lotijo številni kolesarji na kolesarski dirki čez Vršič in na vsakoletni zabavni prireditvi Goni Poni – tekmovanje s starinskimi kolesi znamke Poni (podjetja Rog). Cesta je lepa in na nekaterih serpentinah tlakovana. Moramo pa vas opozoriti, da je tura dolga in strma – primerna bolj za kolesarje z res veliko kondicije. Če kondicije nimate veliko, si vzemite čas za krajše postanke v kočah ob poti. Z malo truda vam bo vzpon čez 52 serpentin zagotovo uspel!

Iz apartmajev Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo, ki vodi do same Kranjske Gore. Sledite cesti mimo banke, pošte, trgovine Mercator vse do Best Westrn Hotela in tam zavijte desno na Vršiško cesto. Prvi postanek lahko naredite pri jezerah Jasna. Nadaljujte po cesti mimo jezer do mosta čez reko Pišnico (levo se odcepi makedanska pot proti Krnici), kjer se prične prvi zahtevnejšia vpon.

Pot nadaljujte vse do Mihovega Doma in do Koče na Gozdu. Ustavite se lahko pri Ruski kapelici. Zgrajena je bila v spomin ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič in jih je tragično zasul snežni plaz. Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem. Visoko je kar 80 m, široko pa 40 m.

Končni del poti je še posebej zanimiv, saj se bodo po gozdni meji pred vami odprli čutovini razgledi na veličastne dvatisočake, ki z vseh strani obkrožajo prelaz. Na vrhu se nahajajo kar tri koče, kjer bodo poskrbeli za vas z domačimi jedmi in jedmi na žlico. Priporočamo, da se najprej ustavite pri Erjavčevi kočo, nato pa nadaljujete čez vrh prelaza in se peš odpravite še do Tičarjeve koče.

Obvezen sprehod z vrha prelaza!

Če ste se že potrudili do vrha prelaza, vam toplo priporočamo, da si vzamete čas še za krajši sprehod mimo Tičarjeve koče naprej do Poštarskega doma. Tu so razgledi res najbolj veličastni! Pot pa vodi tudi mimo Ajdovske deklice, ene večjih znamenitosti Slovenskih Julijskih Alp, ki jo je narava vklesala v steno gore Prisank. Podoba je ime je dobila po ljudski legendi, pripovedi, ki delno opisuje tudi zgodovino slovenskega naroda.

Sama pot ni dolga ali zahtevna. Je lepo urejena, tako da je primerna tudi za mlajše otroke.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Ruska Kapelica

Ruska Kapelica

Zgodovina vas popelje skozi čudovite kraje

Ruska Kapelica

Lake Jasna
Srednje težko
Vredno ogleda
!
n. v. 818 m - 1.132 m
7.3 km
Lokalna dediščina
*
Višinska razlika: 325 m
1 h 44 min hoje
Asfaltirana pot
Kranjska Gora, Slovenia

Ruska kapelica je bila zgrajena v čast ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič v 1. sv. vojni in jih je tragično zasul snežni plaz. Domnevno je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih ter 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka Soške fronte v tem času. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil.

Ruska kapelica je posvečena v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič.

Leta 2006 je bila cesta na Vršič preimenovana v Rusko cesto in povezuje Kranjsko Goro z Bovcem. Vsi ovinki so tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič oz. Goni Pony.

Že ob osamosvojitvi Slovenije je kranjski Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine obnovil posamezne dele Ruske kapelice, grobove ruskih ujetnikov pri Erjavčevi koči, grob neznanega vojaka ob kapelici in postavil informativni pano. Od leta 1996 pri kapelici vsako zadnjo nedeljo v juliju poteka Spominska slovesnost, ki se je udeležijo številni pomembni slovenski in ruski predstavniki. Skozi leta je so bili kapelici dodani posamezni novi ali obnovljeni elementi kapelice, dokler leta 2005 ni bila s pomočjo Ministrstva za kulturo in donacijo ruskih sponzorjev popolnoma obnovljena z okolico.

Leta 2015 se je slovesnosti udeležil ruski premier minister Dmitrij Medvedjev, leto kasneje pa sam ruski predsednik Vladimir Putin.

Kako do Ruske kapelice?

Peljati se boste morali mimo jezer Jasna, navkreber proti gorskemu prelazu Vršič ter mimo planinske koče Mihov dom. Ruska kapelica se nahaja pri petem kilometru ceste Kranjska gora – Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena ter urejena s potkami in klopmi. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice.

Znamenitosti v neposredni bližini

Če se odpravite v Rusko kapelico, si lahko ogledate tudi:

  • jezera Jasna
  • panoramski pogled na poti na Vršič (še posebaj lepo se vidi Prisankovo okno)
  • sam gorski prelaz Vršič in zamrznjen obraz v steni Prisanka – Ajdovska deklica
  • se okrepčate v eni izmed koč na poti
  • z otroci obiščete Kekčevo deželo
  • se spustite v dolino Tamar in obiščete Bovec
Galerija
slik
Video

YouTube player