Planica

Planica

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Planica

Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Naravni rezervat Zelenci
^
Rateče
Planica
Dokaj lahko
!
n. v. 818 m - 949 m
6 km
*
131 m višinske razlike
Asfaltirana pot
80% Po kolesarski stezi

VREDNO OGLEDA

Nordijski center Planica - Muzej
Rateče

KAM NAPREJ?

Dolina Tamar
Kranjska Gora, Slovenia

Planica, znana tudi kot dolina pod Poncami, je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Slovi po bogati športni zgodovini ter izvedbi velikih tekmovanj v smučarskih skokih in poletih. V zadnjih letih so bile skakalnice v celoti prenovljene, zgrajen pa je bil tudi moderni Nordijski center, ki poleg skokokv predstavlja tudi ostale nordijske discipline. Planico na zahodni strani omejuje pogorje Ponc (najvišji vrh je Visoka Ponca s 2274 m), na vzhodu stojita Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), na južni strani (v Tamarju) pa dvotisočaki Mojstrovka (2366 m), Travnik (2379 m) in Jalovec (2645 m).

Pred vasjo Rateče se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spremeni v manjše jezero s čudovitim pogledom na Planiške Ponce.

Izlet s kolesom do Planice je idealen družinski izlet primeren tudi za mlajše otoke. Od apartmajev Reset je potrebno zaviti levo in nadaljevati po kolesarski stezi naprej proti Planici. Zaradi dobro asfaltirane kolesarske steze, se brez težav lahko kolo zamenja z rolerji. Pot poteka po severnem robu Triglavskega Narodnega parka, tik pod smučišči Vitranca in vasakega popelje naravnost v dolino pod Poncami. Na poti priporočamo ogled naravnega rezervata Zelenci ali cesto skozi idilično alpsko vasico Podkoren. Pred odcepom proti Planici pri Ratečah se lahko naredi postanek tudi pri Kajžnikovi hiši oz. novem Escape muzeju ali pa v eni izmed številnih gostiln in restavracij, ki so znane daleč na okoli po svoji izjemni ponudbi domače hrane in pijače. Izjemna je brunarica Pehta, ki se nahaja pod podkorenškim delom smučišča, tik pred odcepom za naravni rezervat Zelenci. Tu se lahko vedno poskusi jedi na žlico, žgance ali pristno domače kislo mleko.

Pri odcepu za Planico v Ratečah se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spomladi in jeseni spremeni v čudovito jezero. Pozimi se jezerce ponavadi spremeni v čudovito drsališče v naravi.

Zadnji del poti je malce strm in poteka po regionalni cesti, ki vas pripelje naravnost pod mogočne Planiške skakalnice. Te so obkrožene s prečudovitim amfiteatrom številnih dvatisočakov Julijskih Alp. Pot do Planice po kolesarski poti je v celoti asfaltirana. Če imate gorska kolesa, lahko v zadnjem delu prečite pot po gozdni stezi (levo, pri odcepu za Zelence). A ta pot je bolj primerna za sprehajalce, zato boste morali najverjetneje vmes nekajkrat sestopiti s kolesa. Z gorskim kolesom lahko tudi nadaljujete od Planice naprej v dolino Tamar, vse do koče. Makedamska pot je široka in urejena, a je kar precel strma in vskakor primerna za tiste z več kondicije. Ni najbolj primerna za mlajše otroke.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Kobariški muzej

Kobariški muzej

Zgodovina vas popelje skozi čudovite kraje

Kobariški Muzej

Lake Jasna
66.8 km
1 h 40 min vožnje
Vredno ogleda
Kranjska Gora, Slovenia

Kobariški muzej je zgodovinski muzej v Kobaridu (Dolina Soče), ki je bil ustanovljen leta 1990 z namenom ohranjanja, raziskovanja in predstavljanja prve svetovne vojne, še posebno Soške fronte. Po številu obiskovalcev spada Kobariški muzej med najbolj obiskane slovenske muzejske zbirke. Leta 1992 je prejel najvišje državno priznanje – Valvazorjevo nagrado, leto pozneje pa muzejsko nagrado Sveta Evrope.
Muzej je svoja vrata za obiskovalce odprl 20. oktobra 1990 v prostorih nekdanjega Mašerovega kmečkega dvorca, ki je bil zgrajen leta 1739. Hiša je bila najprej v lasti družin Peteani in Obreza, kasneje pa je postala last štirih generacij Mašera. Leta 1976 jo je močno poškodoval potres, vendar so jo leta 1990 obnovili.

Zbirka je postavljena v dvanajstih sobah, ki so razporejene v dveh nadstropjih in predstavljajo življenje tako na bojišču kot v zaledju. Bolj podrobno je predstavljena 12. soška bitka, znana tudi pod imenom “čudež pri Kobaridu“, o kateri lahko izveste več z ogledom krajšega filma v multivizijski sobi.

Pred muzejem stojita top in granata. Na hodniku v pritličju je nekaj spomenikov padlih avstro-ogrskih in italijanskih vojakov na soškem bojišču. V muzeju je predstavljena tudi maketa bližnjih vrhov, na katerih so označene žičnice, pešpoti, mulatjere in meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Obiskovalci se lahko spoznajo tudi s kaverno, v kateri sedi vojak in piše pismo svojemu očetu. V sobi z uniformami so uniforme različnih narodov. Zanimivo je, da niso imeli vsi vojaki avstro-ogrske vojske enake uniforme. Tisti iz srbskega dela avstro-ogrske so imeli drugačne uniforme kot tisti iz slovenskega območja. Na voljo je tudi zbirka orožja; pištole, puške, granate, idr.

Dneve strašnih preizkušenj je v svojem romanu Zbogom orožje opisal Ernest Hemingway, za Erwina Rommla pa je kobariška bitka pomenila pomemben mejnik v njegovi bleščeči vojaški karieri. Poleg bogatega dokumentarnega in fotografskega gradiva ter eksponatov muzej s pripovedmi izkušenih vodičev ponuja pretanjen vpogled v takratno socialno, ekonomsko in politično strukturo družbe ter razgalja absurdnost in globoko neetičnost vojne.

Kako do Kobariškega muzeja?

Iz Kranjske Gore se lahko do muzeja zapeljete bodisi čez prelaz Vršič in skozi dolino Trente (1h 45 min) ali pa skozi Italijo čez Trbiž in prelaz Predil (1h 25 min) mimo Bovca v Kobarid. Pot skozi Italijo je hitrejša za približno 20 minut in manj strma. Na tej poti se lahko ustavite tudi pri prelepem Rabeljskem jezeru. Pot čez najvišji slovenski cestni prelaz pa je zelo slikovita, saj je obkrožena z Julijskimi Alpami. Postanek lahko naredite pri Ruski kapelici ali na različnih razglednih točkah. Oddahnite si lahko v eni izmed koč ob poti ali na vrhu prelaza in poiščete obraz ajdovske deklice v skalah.

Znamenitosti v neposredni bližini

Če se odpravite v Kobariški muzej, si lahko ogledate tudi:

  • reko sočo in tamkajšnje vodne aktivnosti (rafting, kanjoning…)
  • slap Virje
  • Tolminska korita
  • slap Kozjak
  • Tolminski muzej
  • Most na Soči

Obratovalni čas

  • januar – marec 10:00 – 17:00, vsak dan
  • april – junij 9:00 – 18:00, vsak dan
  • julij – avgust 9:00 – 20:00, vsak dan
  • september 9:00 – 18:00, vsak dan
  • oktober – december 10:00 – 17:00, vsak dan

Muzej si obiskovalci lahko ogledajo individualno ali v skupini. Postavitve razstav so v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Obiskovalcem, ki ne govorijo nobenega od teh jezikov, ponujamo kratek povzetek v drugih jezikih, ki ga prejmejo ob nakupu vstopnice.
Za najavljene skupine je po muzeju organizirano vodenje, ki je za skupine nad 15 oseb že vključeno v ceno vstopnic. Individualna vodenja se obračunajo po ceniku.

Vodenje po razstavah je v slovenščini, italijanščini, nemščini, angleščini, hrvaščini, francoščini in španščini. Običajno voden ogled muzeja traja uro in pol in vključuje projekcijo 20-minutnega dokumentarnega filma, ki ga predvajamo v slovenščini, italijanščini, nemščini, angleščini, francoščini, španščini, češčini in madžarščini, podnaslovljenega pa tudi v hebrejščini, ruščini in hrvaščini. Lahko pa voden ogled prilagodijo glede na želje in zahteve obiskovalcev. Za najavljene skupine je muzej odprt tudi izven delovnega časa. Muzej je odprt vse dni v letu.

Galerija
slik
Video

YouTube player

Kajžnikova Hiša

Kajžnikova Hiša

Zgodovina vas popelje skozi čudovite kraje

Kajžnikova Hiša

Lake Jasna
Položna pot
!
n. v. 818 - 870 m
4,7 km
*
52 m višinske razlike
1 h hoje
Asfaltirana pot
Kranjska Gora, Slovenia

Kajžnkova hiša sodi med obnovljene objekte z ohranjeno ljudsko arhitekturo. Na vzhodni fasadi hiše je ohranjena freska sv. Florjana, na južni pa sončna ura. Znotraj hiše so našli dokaze za obstoj prvotne lesene stavbe. Podoba hiše iz 19. stoletja se je delno ohranila, vendar brez gospodarskega poslopja. Od skrbno izdelanega stavbnega pohištva so se, poleg vhodnih vrat, črne kuhinje in shrambe, ohranili deli vzidanih omaric in štukaturni okras v hiši.

V njej si je moč ogledati rekonstrukcijo opreme črne kuhinje in shrambe, razstavi o rateški noši in krajevni zgodovini, starejše filme o še danes ohranjenih običajih in planiških smučarskih skokih ter razstavo ročnih del – izdelkov članic Turističnega društva Rateče – Planica. Leta 1995 je Občina Kranjska Gora odkupila v požaru poškodovano Kajžnkovo hišo in jo pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj do leta 2004 postopoma obnovila.

Escape room museum

Leta 2022 se je muzej spremenil v enega redkih ‘escape room muzejev’ v Evropi. Sestavljen je bil zanimiv program igre pobega, ki je prepojen z bogato rateško zgodovino. Izkušnja je popolna aktivnost za družine ali prijatelje, ki se želijo ob zabavi veliko izvedeti tudi o tradicijah in zgodovini alpske vasice. Igra je sestavljena za 2 do 5 igralcev in ponavadi traja 1h.

Kako do Kajžnkove hiše?

Escape muzej se nahaja v zadnji alpski vasici pred mejo z Italijo – v Ratečah. Do nje lahko pridete po glavni magistralni cesti mimo Kranjske Gore in Podkorena.

Znamenitosti v neposredni bližini

Če se odpravite v Kažnkov muzej, si lahko ogledate tudi:

  • naravni rezervat Zelenci
  • samo alpsko vasico Rateče
  • se povzpnete do Tromeje in se naužijete razgleda na avstrijske gore
  • si ogledate Planico in se povzpnete na vrh skakalnice Velikanke
  • poletite v vetrovniku v Planici
  • preizkusite zip-line v Planici
Galerija
slik
Liznjekova Domačija

Liznjekova Domačija

Zgodovina vas popelje skozi čudovite kraje

Liznjekova Domačija

Lake Jasna
Kratek sprehod
!
n. v. 811 m - 806 m
1.3 km
!
Višinska razlika: 5 m
16 min hoje
Asfaltirana pot
Kranjska Gora, Slovenia

Domačija, zgrajena v drugi polovici 17. stoletja, je danes primer pristne slovenske alpske hiše. Nahaja v središču vasi Kranjska Gora in je od leta 1983 naprej del muzejske zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice.

Gorenjska narodna noša

V domačiji si med drugimi lahko ogledate staro črno kuhinjo, čumnato, staro peč, poslikave na fasade (freska, šivani robovi in cofasti ornament), kamnit polkrožni portal in lesen balkon. Ohranila se je tudi izrezljana rozeta z letnico 1781 na nosilnem tramu. Obiskovalci si lahko ogledajo bogato opremo premožnejše kmečke družine iz 19. stoletja ter različno orodje nekaterih domačih obrti. Hiša pogosto nudi prostor različnim razstavam in delavnicam.

Kako do Liznjekove hiše?

Domačija se nahaja pri centru vasi Kranjska Gora. Da prispete do nje morate iti mimo cerkve Marijinega nebovzetja in naprej v smeri gostišča Pri Martinu. Z avtomobilom lahko parkirate pri dvorani Vitranc in se peš sprehodite do muzeja.

Znamenitosti v neposredni bližini

Če se odpravite v Liznekov muzej, si lahko ogledate tudi:

  • Cerkev Marijinega vnebovzetja v centru
Galerija
slik
Smučarski Skoki

Smučarski Skoki

ZA VSE, KI OBOŽUJETE ZABAVO NA SNEGU

Smučarski Skoki

Lake Jasna
Rekord letalnice: 252 m
2x Srednja sk.
Nordijski center
1x Letalnica
3x Mladinska sk.
Vredno ogleda
2x Velikanka
Planiški muzej
!
950 m n. v.

YouTube player

Kranjska Gora, Slovenia

Legendaren zimski šport slovenskih “orlov” ima korenine v Planici – v svetovno znani dolini pod Poncami! Kraj je dobil sloves po izjemno dobro izpeljanih velikih športnih prireditvah in tekmovanjih, z vedno več navijačii in gledalci iz celotnega sveta. Tradicionalni Planiški poleti so šport, nad katerim so navdušeni prav vsi Slovenci. V treh dneh pomladi se v Planici zbere kar od 20.000 do 40.000 gledalcev.

Skakalnice v Planici veljajo za ponos vseh Slovencev, medtem ko so tekmovanja skorajda že narodni praznik. Nacionalni ponos je razumljiv saj smo Slovenci kot razmeroma majhen narod (cca. 2 miljona) postali svetovna velesila v smučarskih skokih in poletih.

Zgodovina

Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji sega v leto 1921, ko je bila postavljena prva slovenska skakalnica v Bohinju. Jože Pogačarju je uspelo postaviti prvi slovenski in hkrati jugoslovanski državni rekord z 9 metri.

Bloudkova velikanka, ki je 16 let veljala za največjo na svetu, je bila zgrajena daljnega leta 1934. Že leta 1936 pa je postala kraj, kjer je človek prvič v zgodovini skočil več kot 100 metrov. Rekord je postavil 18-letni Avstrijec sepp Bradl 15. marca 1936, ko je pristal na 101,5 metrih in z rekordnim skokom zaslovel po celem svetu. Skozi leta je bilo na skakalnici postavljenih še 13 svetovnih rekordov.

Največja letalnica bratov Gradišek je bila dokončana leta 1969 po načrtih bratov Ladota in Janeza Goriška. Tudi ta skakalnica je odprla skakalcem nove dimenzije, saj je bilo tu postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, med katerim je bil tudi prvi polet v zgodovini čez 200 m. Rekord je 17. marca 1994 postavil Toni Nieminen. Planica je tako postala zibelka nove nordijske discipline imenovane ‘Smučarski poleti’.

Nov mejnik je bil postavljen tudi leta 2014, saj so v Planici prvič v zgodovini organizirali žensko tekmovanja svetovnega pokala.

Smučarski skoki in poleti potekajo vsako leto. Do sedaj je odpadlo le tekmovanje med časom epidemije COVID-19, saj je bilo svetovno prvenstvo premaknjeno za 9 mesecev – z marca 2020 na december 2020 in je potekalo brez gledalcev. Kot zanimivost naj omenimo tudi, da je Planica kraj, kjer se vsako leto odvije zadnja tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih.

Infrastruktura

Razvoj skakalnega športa je v Planici dodatno zaživel s prenovo in izgradnjo modernega nordijskega centra. Razen letalnice bratov Gorišek so ostale skakalnice pokrite z umetnimi masami, kar omogoča prireditve in treninge skozi celo leto. Poleg skakalnic se je izboljšala tudi infrastruktura za tek na smučeh, kot atrakcija pa je bil zgrajen zip line iz vrha Velikanke, vetrovnik za simulacijo prostega pada, podzemna zasnežena dvorana za smučarski tek, Planiški muzej in disk golf park.

Seznam skakalnic:

  • Skakalnice za mlajše (HS 15, 30 in 45 meterov)
  • Skakalnice za mladince (HS 61 and 80 meterov)
  • Bloudkova velikanka (HS 104 and 139 meterov)
  • Letalnica bratov Gorišek (HS 225 meterov)

 

Video
YouTube player