ZA VSE, KI OBOŽUJETE ZABAVO NA SNEGU

Turno Smučanje

Turno smučanje je v Sloveniji vedno bolj popularno. V visokogorju je vedno dovolj snega, tudi kadar ga na smučiščih primanjkuje. Smučarska sezona pa se glede na zimske snežne razmere lahko zavleče skoraj do poletja. Smučanje po nedotaknjenih zasneženih pobočij in neurejenih terenih je vsekakor posebno doživetje, a zahteva dosti smučarskega in tudi alpinističnega znanja. Če ste ljubitelj gora in obožujete smučanje, je turno smučanje ena od najbolj nepozabnih izkušenj. To enostavno morate doživeti.

Izredno priljubljeno turno smučarsko izhodišče je gorski prelaz Vršič, saj nudi lahko dostopnost naravnost pod številne dvotisočake Julijskih Alp.

Ste adrenalinski navdušenec?

Smučanja po neurejenih, a naravnih smučiščih, je kombinacija alpskega smučanja, teka na smučeh in pohodništva. Če obožujete mir in nedotaknjeno narave, je morda turno smučanje točno to kar potrebujete! Če se želite podati pozimi v gore, boste vsekakor potrebovali vso potrebno opremo za zimsko gorništvo. Za sam spust je obvezna prilagojena smučarska oprema. Smuči morajo biti lahke in imeti posebno fleksibilno okovje za hojo navkreber. Opremljene so tudi s posebno zarezo za pripenjanje kože, ki prepričuje zdrsavanje. Čevlji morajo biti lahki in fleksibilni z nedrsečim podplatom in grobim profilom. Potrebovali boste še teleskopske palice, čelado, prvo pomoč in komplet opreme za zaščito pred snežnimi plazovi. Še posebej zaželjeno je, da pri turnem smučanju nosite javljalnik lokacije, če vas zasuje snežni plaz.

Kaj je čar turnega smučanja?

Mir, povezanost z naravo in občutek neomejene svobode!

Za turno smučanje so značilni vzpon na hrib brez vlečnice, neoznačene strmine, izkušeni smučarji in nedotaknjen sneg. Potrebno se ga je lotiti zelo skrbno, z odgovornostjo do varnosti ter pred vsem z ustrezno opremo. Tudi vremenska napoved in stopnja nevarnosti snežnih plazov predstavlja pomeben faktor pri odločitvi – kdaj in kam se podati na smučarsko turo. Pri vzponu na hrib so vam v pomoč tudi posebne smuči za hojo navkreber, kjer pa to ni mogoče se boste morali zanesti na krplje ali dereze, cepin in ostalo gorniško opremo. Tako pri vzponu kot pri spustu je potrebno nenehno paziti na s snegom prekrite jame, razpoke ter biti pozoren na snežne plazove, ki so lahko usodni. Najboljši čas za turno smuko je pozimi in spomladi, odvisno od snežnih razmer in temperature zraka.

Po bolj zahtevnem terenu se je najbolje na smuko podati s certificiranim in izkušenim vodnikom, še posebej po neznanem terenu. Gorski vodniki imajo strokovno znanje o terenu in vremenskih razmerah, hkrati pa vam bo dober vodnik pomagal izboljšati spretnosti na zaledenelem terenu in doseči višjo raven turnosmučarskega znanja.

Seznam obvezne opreme, ki si jo lahko sposodite v Kranjski Gori:

• Turnosmučarske smuči
• Vezi
• Smučarski čevlji
• Oddajnik lokacije
• Sonda
• Lopata
• Zračna blazina za plazove
• Plezalne kože
• Smučarska očala
• Smučarske dereze

V Zgornjesavski dolini priložnosti za nepozabno divjo smuko ne manjka. Poti je nešteto, tako za začetnike, kot za izkušene smučarje, ki so željni preizkusiti najbolj ekstremne grebene v Julijskih Alpah. Najbolj priljubljene turno smučarske poti vodijo iz Mojstrovke, Kotovega sedla, grebena za Cmirom in Dovške Babe. Zabavna je tudi smuka izpod Kriške stene in iz Kredarice v Krmo.

Team Reset vam priporoča naslednje ture:

Dolina Krnica in Zatrep Krnice (1.920 m)

Ena lepših turno smučarskih tur poteka po dolini Krnice do Zatrepa Krnice (pod Kriško steno – 1.920 m) v senci spektakularnih vrhov Prisanka, Škrlatice, Križa in Razorja. Izhodišče ture je lahko dostopno, saj se prične malo nad jezerom Jasna, kjer lahko tudi parkirate. Tik pred mostom čez reko Pišnico zavijete desno v dolino Krnice in se podajte po dokaj položni poti, ki poteka naprej ob reki, vse do koče v Krnici. Če ste začetnik ali se na turo podajate z mlajšimi otroci, je tura, res idealna opcija za vas. Pot je položna in dobro uhojena, razen seveda takoj po sneženju. Koča v zimskem času obratuje ob vikendih, do nje se lahko odpravite tud peš ali z sankami.

Od koče nadalujemo naprej po dolini po gozdni poti in sledimo smerokazom za Križ vse do gozdne meje (do tam, ko gozd preide v ruševje). Tu postane pot strmejša in se konča tik pod Kriško steno. Samo področje je plazovito in znano po številnih plazovih, zato bodite izredno pozorni. Če so izdana opozorila za nevarnost snežnih plazov, pot raje končajte pri koči v Krnici. Nazaj v dolino se spustite v smeri vzpona.

Gorski prelaz Vršič (1.611 m)

Vršič je eden izmed prelazov, ki omogočajo direkten vstop v Julijsko visokogorje, zato je priljubljena izhodiščna točka za turno smučanje iz okolišlih vrhov. Z avtom se namreč lahko pripeljete na 1611 m višine, kjer so številni dvatisočaki praktično na vaši dlani. V zimskem času, ko je snega veliko, je cesta velikokrat le delno plužena. Takrat je potrebno parkirati nižje in se do vrha prelaza odpraviti peš.

Vršič je znan po tem, da je nevarnost plazov izredno velika, zato v zimskem času predno se odpravite na pot, obvezno preverite vremensko napoved in stopnjo nevarnosti za plazove.

Kadar zapade večja količina snega in ko cesta ni očiščena, si lahko zastavimo turo na prelaz direktno iz Kranjske Gore po sami cesti in številnih bližnicah, ki sekajo Vršiške serpentine. Če je pot že uhojena, sama tura ni zahtevna, je pa kar dolgotrajna. Postanek si lahko zastavite v Mihovem domu ali Koči na gozdu, ki obratujejeta tudi v zimskem času, ali pa seveda na samem vrhu prelaza v Tičarjevem domu, Erjavčevi koči ali Poštarskem domu.

Z Vršiča na Malo (2.333 m) ali Veliko Mojstrovko (2.366 m)

Mala Mojstrovka

Smučanje iz Male Mojstrovke, je ena izmed najbolj priljubljenih turno-smučarskih destinacij v Sloveniji. Razgled z vrha, ki se nahaja na 2.333 m nadmorske višine, je na vse strani naravnost fantastičen in poplača ves trud vložen v vzpon. Izhodišče ture je na vrhu prelaza na nadmorski višini 1611 m (seveda, če je cesta očiščena in prevozna). Vzpon se prične proti zahodu, po strmem plazovitem pobočju melišču v smeri sedla Vratca (sedlo med obema Mojstrovkama), kjer je potrebno zaviti desno in pot nadaljujevati po grebenu vse do vrha.

Tura je strma, a ne pretirano zahtevna. Osnovno obvladovanje zimskih gorskih veščin, cepin in kvalitetne dereze so obvezni, saj je pot po grebenu, še posebej v izpostavljenem ožjem delu, velikokrat zaledenela in nevarna za zdrs. Previdnost naj nikakor ne bo odveč.

Sestop poteka po smeri vzpona, a je v ožjem delu grebena nad sedlom Vratca potrebna izredna previdnost. Spust se konča po plazovitem melišču ‘Plaz’, po katerem se lahko odsmuča nazaj na Vršič.

Velika Mojstrovka in Zupančičeva grapa

Velika Mojstrovko je manj obiskana, verjetno zato, ker je zahteva malo več truda za vzpon. Je tudi nekoliko višja od manjše sestrice Male Mojstrovke z vrhom na 2.366 m nadmorske višine in nudi še lepšle razglede na vse pomembnejše slovenske dvatistočake v Julijskih Alpah. Do vrha vodi več smeri.

Vzpon po Župančičevi grapi, zahteva nekoliko več gorniških veščin in se prav tako, kot pri vzponu na Malo Mojstrovko, prične na Vršiču. Na melišču v smeri sedla Vratca je potrebno zaviti naravnost proti skalam in kasneje desno v Župančičevo grapo, kjer pot se pot nadaljuje vse do grebena Male Mojstrovke. Nad prvim zavarovanim odsekom se je potrebno odcepiti proti kotanji med obema Mojstrovkama. V rahlem vzponu prečiti pobočje pod steno Velike Mojstrovke, nadeljevati v desno, ter se levo od skalnega skoka povzpeti na vrh.

Spustite se proti jugo-vzhodu, držite se leve strani do dolinice, ki se spušča iz Male Mojstrovke in pripelje nazaj na sedlo Vratca. Spust se prav tako konča pri plazovitem melišču ‘Plaz’, kjer se lahko prismuča nazaj na prelaz Vršič.

Dolina Tamar in Kotovo sedlo (2.300 m)

Dolina Tamar

Če ste začetnik ali imate družino z mlajšimi otroci, je lahko pot v Tamar ena najlepših doživetij vašega dopusta.

Za pot po dolini do koče v Tamarju, razen derez, ne potrebujete gorniške opreme. Parkirajte v Nordijskem centru Planica in se odpravite peš, s sankami ali turnimi smučmi po dolini proti koči v Tamarju. Pot je zmerno strma, a dobro shojena in utrjena z motornimi sankami, saj je izredno priljubljena turistična destinacija. Dolina je obkrožena s številnimi dvatisočaki, ki ponujajo fascionantne razglede. Če se hočete izogniti gneči, ki je še posebej velika ob koncih tedna, vam priporočamo, da se na pot podate v večernih urah. Ideealno ob polni luni s čelnimi svetilkami. Zaradi nizkih temperatur, ki vladajo v dolini, se primerno oblecite. Nevarnost snežnih plazov je do koče v Tamarju izredno majhna.

Koča v Tamarju je pozimi odprta skozi celoten teden. Priporočamo, da poskusite njihove domače jedi na žlico ali pa se okrepčate z odličnim kuhanim vinom. Vsekakor je to obvezen postanek ali cilj na vaši poti.

Kotovo sedlo

Kotovo sedlo je greben, ki povezuje gori Jalovec in Mangart. Zaradi izredno nestabilnega in plazovitega pobočja, kjer poteka tura, je čas za turno smučanje s Kotovovega sedla običajno spomladi. V bolj stabilnih razmerah pa tudi februarja in marca. Tura se prične za kočo v Tamarju, kje se je potrebno podati pod stene Travnika in Šit-a??. Dolina, po kateri se vzpenjamo, postaja vedno bolj strma in ozka, dokler ne prispete tik pod veličastno goro Jalovec. Tam je potrebno zaviti na prostrana pobočja na vzhodni strani z odličnim pogledom na alpsko dolino Loška Koritnica in nadaljevati po grebenu vse do točke, ko s smučmi ni mogoče več nadaljevati. To je tudi končni cilj ture.

Spust s Kotovega sedla poteka v smeri vzpona. Zaradi odličnih razgledov in dobre višinske razlike, velja za eno najboljših in najlepših turno smučarskih tur v tem delu Julijskih Alp.