Mojstrana

Mojstrana

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Mojstrana

Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Martuljek
^
Belca
Mojstrana
Lahka tura
!
n. v. 818 m - 647 m
14.5 km
*
171 m višinske razlike
Asfaltirana cesta
95% po kolesarski stezi

VREDNO OGLEDA

Slovenski Alpski Muzej

KAM NAPREJ?

Vas Dovje - spomenik Jakobu Aljažu
Dolina vrata in Peričnikovi slapovi
Skozi dolino Radovne do Bleda
Jesenice ter naprej skozi vasi pod Stolom
Kranjska Gora, Slovenia

Uživajte v vožnji skozi Zgornjesavsko dolino preko mostov čez reko Savo in v čudovitih pogledih na števile gorske vrhove Julijcev. Pot proti Mojstrani je v celoti asfaltirana in poteka po eni najlepših in najdaljših kolesarskih poti na Gorenjskem – od Jesenic do Belopeških jezer. Poimenovana je po Juretu Robiču, preminulem slovenskem kolesarju, in poteka po poti nekdanje železniške proge. Je del kolesarske poti D-2, ki povezuje Hrvaško in Italijo.

Eden izmed čudovitih razgledov ob kolesarski poti do Mojstrane

Kolesarska pot Kranjska Gora – Mojstrana je speljana ob reki Savi po trasi nekdanje železnice. Zaprta je za promet in izredno primerna za družine z majhnimi otroci, ker ne vsebuje večjih vzponov ali spustov.

Pri Apartmajih Reset zavijte levo na kolesarsko stezo, ki vodi do Kranjske Gore. Peljite se skozi center vasi, mimo cerkve, Picerije Kotnik in po klancu navzdol mimo gasilskega doma. Prečkajte glavno cesto in most čez reko Pišnico ter sledite cesti vse do pokopališča. Tu se začne kolesarska steza, ki se vije skozi neokrjeno narav, hlad smrekovih gozdov in mimo nepozabnih razgledov na mogočne Julijske Alpe. Pot poteka mimo vasi Gozd Martuljek ob reki Savi, čez številne mostove in več manjših počivališč, kjer se lahko oddahnete ali pa si pripredite manjši piknik.

Za gorske kolesarje

Če ste ljubitelj gorskega kolesarjenja, lahko v vasi Martuljek zapustite kolesarsko stezo. Priklopite se na regionalno cesto in pri odcepu za Srednji vrh zavijte levo. Premagali boste morali večje vzpone do vasi Srednji vrh in naprej do Blekove planine in sedla pod Trupejem, ki je tudi najvišja točka ture. Nazaj na izhodiče se lahko vrnete preko planin Grajščica in Kesišče ter skozi vas Belca.

Mojstrana kot izhodišče za daljše kolesarske izlete

  • Naprej skozi dolino Radovna, mimo jezera Kreda, do jezera Bled
  • Naprej skozi dolino Vrata, mimo slapa Peričnika, do doma Jakoba Aljaža
  • Krožna pot do Jesenic in naprej skozi številne vasi občine Žirovnica

Kot cilj kolesarskega izleta si lahko zadate ogled Slovenskega planinskega muzeja ali nadaljujete z vzponom v dolino Vrat. Tam si lahko ogledate slap Peričnik ali pa si privoščite enolončnico v domu Jakoba Aljaža. Za tiste z veliko kondicije priporočamo, da pot nadaljujete skozi dolino Radovne, mimo Jezera kreda, vse do Jezera Bled ali celo naprej do Bohinjskega jezera. Zapeljete se lahko tudi do mesta Jesenice in naprej skozi številne vasi občine Žirovnica – po poti kulturne dediščine. Vrnete se lahko po poti mimo jezera na Bledu in skozi dolino Radovne. Krožna pot Mojstrana – Jesenice – Žirovnica – Bled – dolina Radovna je izredno dolga in primerna samo za športne kolesarje, ki radi premagujejo velike razdalje.

Slovenski planinski muzej

Planinski muzej je nekaj, kar si res morate ogledati. Vsebuje bogato zbirko zgodovinskih predmetov in obsežno strokovno knjižnico. Obiskovalce spomni na pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru z raznim fotografskim in arhivskim gradivom. Skozi lasten ‘vzpon na goro’ si lahko ogledate stalno razstavo, spoznate zgodovinski razvoj planinske dejavnosti na Slovenskem ter v prodajalni izbirate med raznimi spominki in knjigami z gorniško vsebino. Izkušnjo popestri uvodni film ter enajst različnih sklopov z izzivi, preizkusi in nalogami. Če na poti skozi zbirko zberete vse žige, vas na koncu čaka nagrada.

Razgled na gore v okolici

  • Prisank (2.547 m)
  • Špik (2.472 m)
  • Škrlatica (2.740 m)
  • Kukova Špica (2.417 m)
  • Sleme (1.656 m)
  • Razor (2.601 m)
  • Stenar (2.501 m)
  • Begunjski vrh (2.461 m)
  • Triglav (2.864 m)
  • Rjavina (2.532 m)
  • Luknja peč (2.245 m)
Galerija
slik
Video
YouTube player
Gorski Prelaz Vršič

Gorski Prelaz Vršič

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Gorski Prelaz Vršič

Apartmaji Reset
^
Kranjska Gora
^
Jezero Jasna
^
Ruska Kapelica
Vršič
Težja tura
!
n. v. 818 m - 1.611 m
12.9 km
*
793 m višinske razlike
Asfaltirana pot

VREDNO OGLEDA

Jezero Jasna
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

WHERE TO NEXT?

Trenta in dolina Soče
Bovec
Gorski prelaz Predil
Kranjska Gora, Slovenia

Vršič je s 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz tako v Sloveniji kot v celotnih vzhodnih Julijskih Alpah in povezuje Kranjsko Goro z dolino Trente in Bovcem. Cesto so med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, ki se jih spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na Gozdu. Sam gorski prelaz, poleg pomembne povezave med Gorenjsko in Primorsko regijo, velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture na vrhove: Mala Mojstrovka (2332 m), Velika Mojstrovka (2366 m), Planja (2453 m), Prisojnik/Prisank (2547 m), Razor (2601 m), Šitna glava (2087 m), Slemenova špica (1911 m), Sovna glava (1750 m) in Suhi vrh (2109 m). Proti vrhu se nahaja več planinski domov: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

 Ajdovska deklica je naraven fenomen, ki si ga zaradi svoje veličasnosti res morate ogledati.

Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je prelaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali pa na daljše in bolj zahtevne gorske ture.Prelaz Vršič se imenuje po istoimenski 1.737 m visoki gori, ki se nahaja med Poštarskim domom in prelazom. Kot že rečeno je pralaz pomembna izhodiščna točka za izlete in ture na številne vrhove tega dela Julijskih Alp. Možnosti tu nikakor ne zmanjka. Z vrha prelaza se lahko podate na krajše izlete ali daljše in bolj zahtevne gorske ture.

Vršič kot izhodišče za izlete in ture v gore

Preden se podate na turo, obvezno preverite vremenske razmere in izberite pot, ki najbolj ustreza vaši opremi in znanju!

  • Lahke poti:
    • Do Ajdovske deklice in Poštarskega doma
    • Pot na Slemenovo Špico
    • Pot na vrh Vršič
    • Pot do zavetišča po Špičkom
    • Pot čez Šitno Glavo na Malo Mojstrovko
    • Pot na Šitno Glavo
    • Pot na Sovno Glavo
    • Pot na Prednje Robičje
  • Srednje zahtevne poti:
    • Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko
    • Pot na Travnik
    • Pot na Kol
  • Zahtevne gorske ture:
    • Slovenska pot na Prisank
    • Pot na Planjo
    • Pot po grebenu na Travnik
    • Čez Jalovško škrbino ali mimo zavetišča pod Špičkom na Veliki Ozebnik
    • Pot na Zadnjo Mojstrovko čez Šitno Glavo
    • Pot na Suhi Vrh
  • Previdno! Izredno zahtevne ture:
    • Pot čez Kajzljevo škrbino ali po Kopiščarjevi, Jubilejni in Grebenski poti na Prisank
    • Hanzova ali Južna pot na Malo Mojstrovko
    • Na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom ali čez Jalovško škrbino
    • Na Razor

S kolesom na Vršič

Kolesarjenje na Vršič je izziv, ki se ga vsako leto lotijo številni kolesarji na kolesarski dirki čez Vršič in na vsakoletni zabavni prireditvi Goni Poni – tekmovanje s starinskimi kolesi znamke Poni (podjetja Rog). Cesta je lepa in na nekaterih serpentinah tlakovana. Moramo pa vas opozoriti, da je tura dolga in strma – primerna bolj za kolesarje z res veliko kondicije. Če kondicije nimate veliko, si vzemite čas za krajše postanke v kočah ob poti. Z malo truda vam bo vzpon čez 52 serpentin zagotovo uspel!

Iz apartmajev Reset je potrebno zaviti levo na kolesarsko stezo, ki vodi do same Kranjske Gore. Sledite cesti mimo banke, pošte, trgovine Mercator vse do Best Westrn Hotela in tam zavijte desno na Vršiško cesto. Prvi postanek lahko naredite pri jezerah Jasna. Nadaljujte po cesti mimo jezer do mosta čez reko Pišnico (levo se odcepi makedanska pot proti Krnici), kjer se prične prvi zahtevnejšia vpon.

Pot nadaljujte vse do Mihovega Doma in do Koče na Gozdu. Ustavite se lahko pri Ruski kapelici. Zgrajena je bila v spomin ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič in jih je tragično zasul snežni plaz. Malo nad Kočo na Gozdu se nahaja razgledna točka z zemljevidi gora in s čudovitim pogledom na najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah – Prisankovo okno. Okno je ena največjih naravnih gorskih odprtin na Slovenskem. Visoko je kar 80 m, široko pa 40 m.

Končni del poti je še posebej zanimiv, saj se bodo po gozdni meji pred vami odprli čutovini razgledi na veličastne dvatisočake, ki z vseh strani obkrožajo prelaz. Na vrhu se nahajajo kar tri koče, kjer bodo poskrbeli za vas z domačimi jedmi in jedmi na žlico. Priporočamo, da se najprej ustavite pri Erjavčevi kočo, nato pa nadaljujete čez vrh prelaza in se peš odpravite še do Tičarjeve koče.

Obvezen sprehod z vrha prelaza!

Če ste se že potrudili do vrha prelaza, vam toplo priporočamo, da si vzamete čas še za krajši sprehod mimo Tičarjeve koče naprej do Poštarskega doma. Tu so razgledi res najbolj veličastni! Pot pa vodi tudi mimo Ajdovske deklice, ene večjih znamenitosti Slovenskih Julijskih Alp, ki jo je narava vklesala v steno gore Prisank. Podoba je ime je dobila po ljudski legendi, pripovedi, ki delno opisuje tudi zgodovino slovenskega naroda.

Sama pot ni dolga ali zahtevna. Je lepo urejena, tako da je primerna tudi za mlajše otroke.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player

Belopeški jezeri

Belopeški jezeri

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Belopeški Jezeri v Italiji

Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Naravni rezervat Zelenci
^
Rateče
Belopeška jezera
Srednje težko
!
n. v. 818 m - 952 m
9.9 km
*
134 m višinske razlike
Asfaltirana pot
85% po kolesarski stezi

VREDNO OGLEDA

Naravni rezervat Zelenci
Rateče
Kranjska Gora, Slovenia

Belopeška jezera imajo več imen; Mangartska jezera, Fužinska jezera, Klanška jezera, po italijansko Laghi di Fusine, nemško Weissenfelser Seen in furlansko Lâts di Fusinis. Kar veliko imen, ne? Belopeška jezera sestavljata dve veliki jezeri (Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž. Nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Slovensko ime izhaja iz krajevnega imena Bela Peč. Območje obeh ledeniških jezer, so Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer. Na jugu ju omejuje gora Mangart, na vzhodu pa Ponce. Zgornje jezero z globino 10 m leži na nadmorski višini 929 m, spodnje pa na 924 m.

Če želite posneti čudovito družinsko fotografijo, morate poleg jezera Jasna obiskati tudi Belopeška jezera v sosednji Italiji.

Pod do Belopeških jezer je malce daljša, a ne pretirano zahtevna, in idealna za daljše družinske izlete. Od apartmajev Reset je potrebno zaviti levo in nadaljevati po kolesarski stezi, ki na začetku poteka po severnem robu Triglavskega Narodnega park in tik pod smučišči Vitranca. Pot vodi naravnost do meje z Italijo, zato se osebna izkaznica ne sme pozabiti. Pri odcepu za Rateče se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spomladi in jeseni spremeni v čudovito jezero. Pozimi pa celo v čudovito drsališče v naravi.

Priporočamo vam, da si vzamete čas za krajše postanke. Oglejte si naravni rezervat Zelenci ali se zapeljete skozi idilično alpsko vasico Podkoren. V Ratečah, zadnji vasi pred mejo z Italijo, si lahko privoščite avanturo v Escape Muzeju ali pa se ustavite v eni izmed številnih gostiln in restavracij, ki so znane daleč na okoli po svoji izjemni ponudbi domače hrane in pijače. Postanek lahko naredite tudi v brunarici Pehta, ki se nahaja ob kolesarski poti pod podkorenškim delom smučišča in tik pred odcepom za naravni rezervat Zelenci.

Prečkanje meje je enostavno, saj mesto prehoda iz ene v drugo državo označuje le tabla. Kmalu po prestopu meje je pomembno biti pozoren na kažipot, ki usmerja naravnost v smeri za Travisio in levo v smeri za Lago di Fusine. Potrebno je zaviti levo na pot, ki vodi mimo travnikov v gozd, in nadaljevat vse do glavne ceste. Če se odcep slučajno zgreši, se pot nadaljuje vse do glavne ceste, kjer prav tako zavije levo proti jezerom. A v tem primeru je daljša in veliko bolj prometna.

Če se do jezer odpravite z avtomobilom, boste morali plačati vstopnino/parkirnino. Ob spodnjem jezeru se nahaja koča s teraso, kjer se lahko osvežite s hladno pijačo ali sladoledom in pri tem uživate v veličastnem razgledu na gore.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.274 m)
  • Kotova špica (2.376 m)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Mangart (2.679 m)
  • Mangartsko sedlo (2.055 m)
Video

YouTube player

Planica

Planica

Življenje je najlepše na dveh kolesih

Planica

Apartmaji Reset
^
Podkoren
^
Naravni rezervat Zelenci
^
Rateče
Planica
Dokaj lahko
!
n. v. 818 m - 949 m
6 km
*
131 m višinske razlike
Asfaltirana pot
80% Po kolesarski stezi

VREDNO OGLEDA

Nordijski center Planica - Muzej
Rateče

KAM NAPREJ?

Dolina Tamar
Kranjska Gora, Slovenia

Planica, znana tudi kot dolina pod Poncami, je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Slovi po bogati športni zgodovini ter izvedbi velikih tekmovanj v smučarskih skokih in poletih. V zadnjih letih so bile skakalnice v celoti prenovljene, zgrajen pa je bil tudi moderni Nordijski center, ki poleg skokokv predstavlja tudi ostale nordijske discipline. Planico na zahodni strani omejuje pogorje Ponc (najvišji vrh je Visoka Ponca s 2274 m), na vzhodu stojita Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), na južni strani (v Tamarju) pa dvotisočaki Mojstrovka (2366 m), Travnik (2379 m) in Jalovec (2645 m).

Pred vasjo Rateče se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spremeni v manjše jezero s čudovitim pogledom na Planiške Ponce.

Izlet s kolesom do Planice je idealen družinski izlet primeren tudi za mlajše otoke. Od apartmajev Reset je potrebno zaviti levo in nadaljevati po kolesarski stezi naprej proti Planici. Zaradi dobro asfaltirane kolesarske steze, se brez težav lahko kolo zamenja z rolerji. Pot poteka po severnem robu Triglavskega Narodnega parka, tik pod smučišči Vitranca in vasakega popelje naravnost v dolino pod Poncami. Na poti priporočamo ogled naravnega rezervata Zelenci ali cesto skozi idilično alpsko vasico Podkoren. Pred odcepom proti Planici pri Ratečah se lahko naredi postanek tudi pri Kajžnikovi hiši oz. novem Escape muzeju ali pa v eni izmed številnih gostiln in restavracij, ki so znane daleč na okoli po svoji izjemni ponudbi domače hrane in pijače. Izjemna je brunarica Pehta, ki se nahaja pod podkorenškim delom smučišča, tik pred odcepom za naravni rezervat Zelenci. Tu se lahko vedno poskusi jedi na žlico, žgance ali pristno domače kislo mleko.

Pri odcepu za Planico v Ratečah se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spomladi in jeseni spremeni v čudovito jezero. Pozimi se jezerce ponavadi spremeni v čudovito drsališče v naravi.

Zadnji del poti je malce strm in poteka po regionalni cesti, ki vas pripelje naravnost pod mogočne Planiške skakalnice. Te so obkrožene s prečudovitim amfiteatrom številnih dvatisočakov Julijskih Alp. Pot do Planice po kolesarski poti je v celoti asfaltirana. Če imate gorska kolesa, lahko v zadnjem delu prečite pot po gozdni stezi (levo, pri odcepu za Zelence). A ta pot je bolj primerna za sprehajalce, zato boste morali najverjetneje vmes nekajkrat sestopiti s kolesa. Z gorskim kolesom lahko tudi nadaljujete od Planice naprej v dolino Tamar, vse do koče. Makedamska pot je široka in urejena, a je kar precel strma in vskakor primerna za tiste z več kondicije. Ni najbolj primerna za mlajše otroke.

Razgled na gore v okolici

  • Visoka Ponca (2.228m)
  • Kotova špica (2.376)
  • Jalovec (2.645 m)
  • Travnik (2.379 m)
  • Visoka Peč (1.749 m)
Video

YouTube player