Vaš iskalni niz, ni vrnil rezultatov.
Iskalnik ni našel ustreznih rezultatov za vaš iskalni niz. Poskusite spremeniti ključne besede ali pa poskusite preko navigacije najti željeno stran.
Belopeška jezera imajo več imen; Mangartska jezera, Fužinska jezera, Klanška jezera, po italijansko Laghi di Fusine, nemško Weissenfelser Seen in furlansko Lâts di Fusinis. Kar veliko imen, ne? Belopeška jezera sestavljata dve veliki jezeri (Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž. Nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Slovensko ime izhaja iz krajevnega imena Bela Peč. Območje obeh ledeniških jezer, so Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer. Na jugu ju omejuje gora Mangart, na vzhodu pa Ponce. Zgornje jezero z globino 10 m leži na nadmorski višini 929 m, spodnje pa na 924 m.
Če želite posneti čudovito družinsko fotografijo, morate poleg jezera Jasna obiskati tudi Belopeška jezera v sosednji Italiji.
Pod do Belopeških jezer je malce daljša, a ne pretirano zahtevna, in idealna za daljše družinske izlete. Od apartmajev Reset je potrebno zaviti levo in nadaljevati po kolesarski stezi, ki na začetku poteka po severnem robu Triglavskega Narodnega park in tik pod smučišči Vitranca. Pot vodi naravnost do meje z Italijo, zato se osebna izkaznica ne sme pozabiti. Pri odcepu za Rateče se nahaja manjše močvirje, ki se ob večjih nalivih spomladi in jeseni spremeni v čudovito jezero. Pozimi pa celo v čudovito drsališče v naravi.
Priporočamo vam, da si vzamete čas za krajše postanke. Oglejte si naravni rezervat Zelenci ali se zapeljete skozi idilično alpsko vasico Podkoren. V Ratečah, zadnji vasi pred mejo z Italijo, si lahko privoščite avanturo v Escape Muzeju ali pa se ustavite v eni izmed številnih gostiln in restavracij, ki so znane daleč na okoli po svoji izjemni ponudbi domače hrane in pijače. Postanek lahko naredite tudi v brunarici Pehta, ki se nahaja ob kolesarski poti pod podkorenškim delom smučišča in tik pred odcepom za naravni rezervat Zelenci.
Prečkanje meje je enostavno, saj mesto prehoda iz ene v drugo državo označuje le tabla. Kmalu po prestopu meje je pomembno biti pozoren na kažipot, ki usmerja naravnost v smeri za Travisio in levo v smeri za Lago di Fusine. Potrebno je zaviti levo na pot, ki vodi mimo travnikov v gozd, in nadaljevat vse do glavne ceste. Če se odcep slučajno zgreši, se pot nadaljuje vse do glavne ceste, kjer prav tako zavije levo proti jezerom. A v tem primeru je daljša in veliko bolj prometna.
Če se do jezer odpravite z avtomobilom, boste morali plačati vstopnino/parkirnino. Ob spodnjem jezeru se nahaja koča s teraso, kjer se lahko osvežite s hladno pijačo ali sladoledom in pri tem uživate v veličastnem razgledu na gore.

V Slovenskem planinskem muzeju leži bogata zbirka zgodovinskih predmetov in obsežna strokovna knjižnica. Obiskovalce spomni na pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru z raznim fotografskim in arhivskim gradivom. Skozi lasten ‘vzpon na goro’ si lahko ogledate stalno razstavo, spoznate zgodovinski razvoj planinske dejavnosti na Slovenskem ter v prodajalni izbirate med raznimi spominki in knjigami z gorniško vsebino. Izkušnjo vam popestri uvodni film ter enajst različnih sklopov z izzivi, preizkusi in nalogami. Če na poti zberete vse žige, vas na koncu čaka nagrada.
Muzej redno organizira različne občasne razstave, prireditve in dogodke. Deluje tudi kot informacijske točka Triglavskega narodnega parka, kjer lahko dobite vse informacije o vremenskih razmerah v gorah, odprtih planinskih kočah, vodnikih in planinskih poteh.
Prvi zapisi o ustanovitvi Planinskega muzeja izvirajo iz leta 1901. S Triglavsko muzejsko zbirko, ki se je do leta 1984 nabrala v Mojstrani, je upravljalo planinsko društvo Dovje Mojstrana. Zbirka je je šele 1997 postala del Gornjesavskega muzeja Jesenice, samostojni muzej pa je začel dobivati svojo sodobno podobo šele deset let kasneje. Slovesnostno otvoritev smo Gorenci dočakali leta 2010.
Vsi gostje Reset Apartments lahko koristijo 20% popust na vstopnice.
Iz Kranjske Gore se morate po glavni magistralni cesti podati v smeri Jesenic ter na poti zaviti v Mojstrano. Muzej spominja na visokogorsko planšarsko zavetišče in se nahaja na levi strani ceste v smeri doline Vrat.
Če se odpravite v Slovenski paninski muzej, si lahko ogledate tudi:
Poletni odpiralni čas (1. 5. – 31. 10.)
Zimski odpiralni čas (2. 11. – 30. 4.)
Parkiranje pri muzeju je za obiskovalce brezplačno. Za več informacij se obrnite na zaposlene v muzeju.
Zadnji vstop: eno uro pred zapiranjem.

Ruska kapelica je bila zgrajena v čast ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič v 1. sv. vojni in jih je tragično zasul snežni plaz. Domnevno je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih ter 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov. Kranjska Gora je bila pomembna strateška točka Soške fronte v tem času. Pravoslavna lesena kapelica sv. Vladimirja je bila zgrajena leta 1916, poleg nje pa grob enega iz pokopanih vojakov z ruskim napisom “Sinovom Rusije”. Kapelica je lesena in ima kamnite temelje. Kupoli posnemata tipičen ruski baročni stil.
Ruska kapelica je posvečena v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič.
Leta 2006 je bila cesta na Vršič preimenovana v Rusko cesto in povezuje Kranjsko Goro z Bovcem. Vsi ovinki so tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič oz. Goni Pony.
Že ob osamosvojitvi Slovenije je kranjski Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine obnovil posamezne dele Ruske kapelice, grobove ruskih ujetnikov pri Erjavčevi koči, grob neznanega vojaka ob kapelici in postavil informativni pano. Od leta 1996 pri kapelici vsako zadnjo nedeljo v juliju poteka Spominska slovesnost, ki se je udeležijo številni pomembni slovenski in ruski predstavniki. Skozi leta je so bili kapelici dodani posamezni novi ali obnovljeni elementi kapelice, dokler leta 2005 ni bila s pomočjo Ministrstva za kulturo in donacijo ruskih sponzorjev popolnoma obnovljena z okolico.
Leta 2015 se je slovesnosti udeležil ruski premier minister Dmitrij Medvedjev, leto kasneje pa sam ruski predsednik Vladimir Putin.
Peljati se boste morali mimo jezer Jasna, navkreber proti gorskemu prelazu Vršič ter mimo planinske koče Mihov dom. Ruska kapelica se nahaja pri petem kilometru ceste Kranjska gora – Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena ter urejena s potkami in klopmi. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice.
Če se odpravite v Rusko kapelico, si lahko ogledate tudi:

Spletna stran Reset Apartments je bila objavljena šele pred kratkim.
Trudimo se in pridno pripravljamo nove vsebine za vse tiste,
ki radi obiskujete gore.
Navodila za obisk dvotisočakov v okolici Kranjske Gore objavimo kmalu 😉
Lep pozdrav
Iskalnik ni našel ustreznih rezultatov za vaš iskalni niz. Poskusite spremeniti ključne besede ali pa poskusite preko navigacije najti željeno stran.